Na Antarktiki prvi vročinski val doslej
Znanstveniki Avstralskega antarktičnega programa so v januarju v treh zaporednih dneh izmerili najvišje vrednosti doslej tako pri najnižjih kot najvišjih temperaturah.
Odpri galerijo
Rekordno visoke najnižje in najvišje temperature, ki so jih januarja izmerili na območju Velike Antarktike, bodo po napovedih znanstvenikov dolgoročno škodovale živalim, rastlinam in ekosistemom. FOTO: Roger Atwood/Reuters
Na Antarktiki so zabeležili prvi vročinski val doslej, so sporočili znanstveniki z Avstralskega antarktičnega programa. Ob tem so izrazili bojazen, da bi to lahko dolgotrajno škodovalo živalim, rastlinam in ekosistemom, poročanje nemške tiskovne agencije DPA povzema STA.
Prvi vročinski val na Antarktiki so zabeležili na raziskovalni postaji Casey na območju Velike Antarktike, kjer so med 23. in 26. januarjem izmerili najvišje vrednosti najvišjih in najnižjih temperatur doslej. Vročinski val je določen s tremi dnevi izjemno visokih vrednosti najvišjih in najnižjih temperatur.
V tem obdobju so bile najnižje temperature nad nič stopinj Celzija, najvišje pa nad 7,5 stopinje Celzija. 24. januarja so izmerili celo 9,2 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura, ki so jo na postaji izmerili doslej, in 6,9 stopinje višja od tamkajšnje povprečne najvišje temperature. Jutro zatem pa so izmerili najvišjo vrednost najnižje temperature doslej, in sicer 2,5 stopinje Celzija.
Temperaturne rekorde so februarja izmerili tudi na Antarktičnem polotoku. Povprečne dnevne temperature so dolgoletna povprečja presegle za od dve do 2,4 stopinje Celzija, so ugotovili znanstveniki, ki so rezultate objavili danes v reviji Global Change Biology Journal.
Poudarili so, da je možno glede na izkušnje po prejšnjih nenavadno vročih poletjih na Antarktiki v prihodnjih letih pričakovati številne biološke vplive. To po njihovih besedah kaže, da podnebne spremembe vplivajo tudi na najbolj odročne predele Zemlje in da tudi Antarktika ni imuna za vse pogostejše in hujše ekstremne vremenske dogodke, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb. Čeprav je od drugih celin ločena z Južnim oceanom, ima globalni vpliv, saj, denimo, taljenje ledu na tej celini povzroča dvig gladine morja na globalni ravni.
Soavtorica študije Dana Bergstrom je pri tem povedala, da bo letošnje vroče poletje imelo dolgoročne posledice za lokalne populacije, skupnosti in ekosisteme, ki so lahko tako pozitivne kot negativne. Večina življenja se nahaja v oazah brez ledu, pri čemer je odvisno od taljenja snega in ledu za zaloge vode, je pojasnila Bergstromova.
Pri taljenju lahko nastane dodatna voda za te ekosisteme, ki poveča rast in reprodukcijo nekaterih organizmov, kot so nevretenčarji in mikrobi. Preveč vode pa lahko spremeni sestavo teh skupnosti. Avtorica študije pravi, da če se led povsem stali že zgodaj, bo v preostanku sezone suša.
Prvi vročinski val na Antarktiki so zabeležili na raziskovalni postaji Casey na območju Velike Antarktike, kjer so med 23. in 26. januarjem izmerili najvišje vrednosti najvišjih in najnižjih temperatur doslej. Vročinski val je določen s tremi dnevi izjemno visokih vrednosti najvišjih in najnižjih temperatur.
Znanstveniki na raziskovalni postaji Casey so na območju Velike Antarktike 24. januarja namerili temperaturo zraka 9,2 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura, ki so jo izmerili doslej.
Najvišja izmerjena temperatura
V tem obdobju so bile najnižje temperature nad nič stopinj Celzija, najvišje pa nad 7,5 stopinje Celzija. 24. januarja so izmerili celo 9,2 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura, ki so jo na postaji izmerili doslej, in 6,9 stopinje višja od tamkajšnje povprečne najvišje temperature. Jutro zatem pa so izmerili najvišjo vrednost najnižje temperature doslej, in sicer 2,5 stopinje Celzija.
»Medtem ko se svet upravičeno osredotoča na pandemijo covida-19, se Zemlja še naprej segreva,« na podlagi zadnjih ugotovitev opozarjajo znanstveniki z Avstralskega antarktičnega programa.
Temperaturne rekorde so februarja izmerili tudi na Antarktičnem polotoku. Povprečne dnevne temperature so dolgoletna povprečja presegle za od dve do 2,4 stopinje Celzija, so ugotovili znanstveniki, ki so rezultate objavili danes v reviji Global Change Biology Journal.
Antarktika še zdaleč ni imuna za vse pogostejše in hujše ekstremne vremenske dogodke, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb. FOTO: Christian Aslund/Greenpeace
Dolgoročne posledice
Poudarili so, da je možno glede na izkušnje po prejšnjih nenavadno vročih poletjih na Antarktiki v prihodnjih letih pričakovati številne biološke vplive. To po njihovih besedah kaže, da podnebne spremembe vplivajo tudi na najbolj odročne predele Zemlje in da tudi Antarktika ni imuna za vse pogostejše in hujše ekstremne vremenske dogodke, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb. Čeprav je od drugih celin ločena z Južnim oceanom, ima globalni vpliv, saj, denimo, taljenje ledu na tej celini povzroča dvig gladine morja na globalni ravni.
Temperaturne rekorde so februarja izmerili tudi na Antarktičnem polotoku. FOTO: HO Reuters Pictures
Zgodnje taljenje ledu napoveduje sušo
Soavtorica študije Dana Bergstrom je pri tem povedala, da bo letošnje vroče poletje imelo dolgoročne posledice za lokalne populacije, skupnosti in ekosisteme, ki so lahko tako pozitivne kot negativne. Večina življenja se nahaja v oazah brez ledu, pri čemer je odvisno od taljenja snega in ledu za zaloge vode, je pojasnila Bergstromova.
Pri taljenju lahko nastane dodatna voda za te ekosisteme, ki poveča rast in reprodukcijo nekaterih organizmov, kot so nevretenčarji in mikrobi. Preveč vode pa lahko spremeni sestavo teh skupnosti. Avtorica študije pravi, da če se led povsem stali že zgodaj, bo v preostanku sezone suša.
