Tiskane izdaje
Poročilo ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA) za leto 2016 ugotavlja alarmantno stanje zaradi posledic globalnega segrevanja, zlasti na Arktiki, ki v zadnjih letih doživlja izjemno visoke temperature. Te povzročajo obsežno taljenje ledu in pozno zamrzovanje, poroča STA.
Znaki posledic na okolje jasni
Pri poročilu, ki zajema obdobje od oktobra 2015 do letošnjega septembra, je sodelovalo 61 znanstvenikov z vsega sveta. V tem času so zabeležili »najvišje temperature nad kopenskimi območji, odkar jih spremljajo,« poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Direktor raziskovalnega programa NOAA Jeremy Mathis je o izsledkih poročila dejal: »Redko smo videli tako jasne, močne in izrazite signale stalnega segrevanja in posledic na okolje, ki se stopnjujejo, kot letos.« Vzroki za dvig temperatur po svetu se gibljejo od povišanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju do pojavov, kot je bil El Niño, ki se je sicer končal sredi leta, a je okrepil posledice segrevanja oceanov, je še navedla organizacija v svojem poročilu.
Arktično območje je na onesnaženo okolje še posebej občutljivo, saj se segreva dvakrat hitreje kot druga območja na Zemlji, ki bodo prav tako zabeležila najtoplejše leto v zgodovini. Letna temperatura nad kopenskimi območji Arktike je bila v obdobju, ki ga zajema poročilo, 3,5 stopinje višja kot leta 1900.
Kako dolgo bo Arktiko sploh še pokrival led? Foto: Reuters
Vse manj večletnega ledu
Temperatura na površini morja je bila avgusta letos kar pet stopinj višja od povprečja v letih med 1982 in 2010. »Očitno je, da je rekordna zamuda pri zamrzovanju morja letos jeseni povezana z nenavadno toplimi temperaturami zraka in površine morja,« še ugotavlja poročilo in dodaja, da je tudi nastajajoči led tanjši in se lažje tali.
S tem je povezano tudi območje pokritosti z ledom, ki je bilo od sredine letošnjega oktobra do konca novembra najmanjše, odkar so leta 1979 začeli satelitska merjenja. Bilo je 28 odstotkov manjše od povprečja v oktobrih v letih od 1981 do 2010.
Vse manj je tudi večletnega ledu, ki se tudi poleti ne stali. Leta 1985 je bila skoraj polovica − 45 odstotkov − ledu večletnega. Trenutno ga je le še 22 odstotkov, medtem ko je ostalo zgolj novonastali led, ki se v toplejših mesecih stali. Poročilo navaja tudi taljenje kopenskega ledu na Grenlandiji, ki se je letos začelo bolj zgodaj in je bilo blizu rekordnim vrednostim, ki so jih zabeležili leta 2012.
Satelitski posnetek lanskega minimuma arktičnega ledu. Foto: NASA
Nevarnost taljenja permafrosta
Rekordno nizka je bila tudi spomladanska pobeljenost s snegom na severnoameriški Arktiki − maja je bilo prvič od začetkov merjenj leta 1967 s snegom pokritih manj kot štiri milijone kvadratnih kilometrov.
Taljenje ledu na kopnem na Arktiki in zmanjševanje ledu na morju pa še krepi absorpcijo sončnih žarkov v morju, kar krepi tudi obširno cvetenje alg. V poročilu so navedli tudi vpliv tundre, ki trenutno »izpušča več ogljika v ozračje, kot ga pa absorbira«. Znanstveniki so opozorili, da bo imelo taljenje permafrosta, v katerem je ujetih veliko toplogrednih plinov, zlasti metana, »velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot drugod po svetu«.
