Na dan prosto živečih vrst letos v ospredju morske živali in rastline
Od biotske pestrosti v morjih in priobalnem pasu je odvisno preživetje skoraj treh milijard ljudi. Oceani so hudo prizadeti zaradi nereguliranih ali slabo upravljanih človekovih dejavnosti.
Odpri galerijo
Foto Jamal Saidi Reuters
Tretji marec je dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Letošnje geslo nas vabi k ohranjanju in trajnostni rabi oceanov in morij ter morskih virov, so zapisali na Agenciji za okolje.
Oceani prekrivajo več kot 70 odstotkov našega planeta. »Znanih je več kot dvesto tisoč vrst živali in rastlin, ki živijo v oceanih in morjih. Veliko vrst je še neraziskanih, verjetno je vseh vsaj milijon. Od biotske pestrosti v morjih in priobalnem pasu je odvisno preživetje skoraj treh milijard ljudi. Morske živali in rastline vplivajo na razvoj celih civilizacije, saj so vir hrane, pa tudi vir surovin za obrt in gradnjo,« so poudarili na agenciji.
Na svetovni ravni se tržna vrednost morskih in obalnih virov ocenjuje na tri bilijone dolarjev na leto, kar je približno pet odstotkov svetovnega BDP, pa so navedli na ministrstvu za okolje in dodali: »Oceani uravnavajo podnebje, proizvajajo polovico kisika, ki ga dihamo, in absorbirajo 30 odstotkov ogljikovega dioksida ter kar 90 odstotkov toplote sproščenih v ozračje, kot posledica podnebnih sprememb.«
Kljub temu ali ravno zato, ker se zdijo oceanski in morski živi viri neomejeni, je njihova sposobnost vzdrževanja človeštva in prispevanja k trajnostnemu razvoju hudo prizadeta zaradi nereguliranih ali slabo upravljanih človekovih dejavnosti, vključno z nereguliranim ribolovom, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami.
Človek je že močno posegel v ravnovesje oceanov. 40 odstotkov oceanov je ogroženih predvsem zaradi prekomernega izkoriščanja morskih vrst, posredno pa tudi zaradi onesnaževanja, izguba obalnih habitatov in posledic podnebnih sprememb. S tem pa je marsikje ogroženo preživetje ljudi, zlasti obalnih prebivalcev, ki so odvisni od številnih ekosistemskih storitev morij, ne smemo pa zanemariti tudi biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve sladkovodnih ekosistemov, kot so jezera, reke in rečne delte.
Vsako leto v morja zavržemo od 5 do 12 milijonov ton plastike, ki ogroža ves morski živelj od zooplanktona do kitov. Mikroplastika skozi prehrambno verigo konča v človeški prehrani, so še poudarili v sporočilu za javnost.
Oceani prekrivajo več kot 70 odstotkov našega planeta. »Znanih je več kot dvesto tisoč vrst živali in rastlin, ki živijo v oceanih in morjih. Veliko vrst je še neraziskanih, verjetno je vseh vsaj milijon. Od biotske pestrosti v morjih in priobalnem pasu je odvisno preživetje skoraj treh milijard ljudi. Morske živali in rastline vplivajo na razvoj celih civilizacije, saj so vir hrane, pa tudi vir surovin za obrt in gradnjo,« so poudarili na agenciji.
Na svetovni ravni se tržna vrednost morskih in obalnih virov ocenjuje na tri bilijone dolarjev na leto, kar je približno pet odstotkov svetovnega BDP, pa so navedli na ministrstvu za okolje in dodali: »Oceani uravnavajo podnebje, proizvajajo polovico kisika, ki ga dihamo, in absorbirajo 30 odstotkov ogljikovega dioksida ter kar 90 odstotkov toplote sproščenih v ozračje, kot posledica podnebnih sprememb.«
Kljub temu ali ravno zato, ker se zdijo oceanski in morski živi viri neomejeni, je njihova sposobnost vzdrževanja človeštva in prispevanja k trajnostnemu razvoju hudo prizadeta zaradi nereguliranih ali slabo upravljanih človekovih dejavnosti, vključno z nereguliranim ribolovom, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami.
Plastika tudi v najglobljih delih oceanov
V 100 letih je človeštvo uničilo večino mokrišč
Ledeniki Himalaje izginjajo
Plastika tudi v najbolj odročnih krajih tega planeta
V 100 letih je človeštvo uničilo večino mokrišč
Ledeniki Himalaje izginjajo
Plastika tudi v najbolj odročnih krajih tega planeta
Človek je že močno posegel v ravnovesje oceanov. 40 odstotkov oceanov je ogroženih predvsem zaradi prekomernega izkoriščanja morskih vrst, posredno pa tudi zaradi onesnaževanja, izguba obalnih habitatov in posledic podnebnih sprememb. S tem pa je marsikje ogroženo preživetje ljudi, zlasti obalnih prebivalcev, ki so odvisni od številnih ekosistemskih storitev morij, ne smemo pa zanemariti tudi biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve sladkovodnih ekosistemov, kot so jezera, reke in rečne delte.
Vsako leto v morja zavržemo od 5 do 12 milijonov ton plastike, ki ogroža ves morski živelj od zooplanktona do kitov. Mikroplastika skozi prehrambno verigo konča v človeški prehrani, so še poudarili v sporočilu za javnost.
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day) razglasila konec leta 2013. Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES). Konvencijo CITES je podpisalo 183 držav, od leta 2000 je podpisnica tudi Slovenija. S spoštovanjem in izvajanjem določb te konvencije prispevamo k nadzoru trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in pomagamo pri njihovi ohranitvi.
