Na Gimnaziji Vič za več predelave odpadkov

Dijaki drugih letnikov so se lotili priprave aplikacije za prepoznavo odpadkov in oblikovanja plastenke iz le ene vrste plastike.

Objavljeno
22. oktober 2019 14.40
Posodobljeno
22. oktober 2019 15.20
Dijaki drugega letnika Gimnazije Vič bodo pomagali pri ločevanju odpadkov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Ljudem, zlasti mladim, bi radi pomagali razumeti, kateri odpadek gre kam,« pravi dijak Peter Pongrac, ki sodeluje v ekipi za pripravo aplikacije, ki bo prepoznala odpadek in svetovala, v kateri zabojnik naj gre. Uma Jordan Ferbežar pa je povedala, da plastenk, ki bi bile v celoti iz ene vrste plastike, še ni na trgu, to pa otežuje predelavo.

Dijaki bodo rešitve iskali s pomočjo družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh, pa tudi drugih organizacij. »Veliko moramo narediti za ozaveščenost ljudi,« pravi Pongrac in dodaja, da bo aplikacija pomoč zlasti mladim, sicer pa vsem članom družine. Dijaki so najprej opravili raziskavo trga, podobne aplikacije pa pri nas niso našli. Rešitve bodo predvidoma šle v dve smeri, po eni različici se bo dalo v aplikacijo vpisati, kaj želimo odvreči, po drugi pa bo aplikacija prepoznala odpadek po sliki. Mogoče pa bosta na voljo tudi obe možnosti.

Uma Jordan Ferbežar je pojasnila, da je cilj njihovega projekta oblikovati plastenko iz enotnega materiala, saj takih zdaj ni na trgu. Na trgovskih policah so plastenke iz polietilena (PET), zamaški so iz bolj trde plastike, nalepka pa spet iz tretje vrste plastike. Dijaki se še niso odločili za določeno vrsto plastike, bo pa njihova plastenka končala potrebo po zbiranju zamaškov, saj je ena od zamisli tudi ta, da se zamaška sploh ne bi dalo sneti. Navezali so že stike s proizvajalcem plastenk.

image
Peter Pongrac in Uma Jordan Krapež. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


»Šola je model realnega življenja, če pa poteka le v okviru rednih predmetov, se realno življenje izgubi,« pravi ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež. Tudi zato imajo dijaki v drugem letniku projektno delo, pri tem pa učiteljem hitro zmanjka znanja, šoli pa denarja. Tako postane sodelovanje z gospodarstvom, inštituti in fakultetami zelo koristno. Dijaki imajo najrazličnejše interese, lani so med drugim sestavili mizo za druženje s sončnimi celicami in priključki za polnjenje telefonov. »Bistveno je, da dijaki povezujejo znanja,« pravi ravnateljica.

image
Ravnateljica Alenka Krapež in Darja Figelj sta podpisali zavezo o sodelovanju. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Direktorica Interseroha Slovenija Darja Figelj je opozorila, da v Evropski uniji na leto nastane 8,5 milijona ton plastičnih odpadkov, kar pomeni, da na kvadratni kilometer slabih 4,5 milijona kvadratnih kilometrov velike Evropske unije pride skoraj dva milijona ton odpadne plastike. »Večji del konča v naravi, le 30 odstotkov odpadne plastike recikliramo,« pravi Figljeva in dodaja, da se tega evropska komisija zaveda, zato je pripravila konkretne cilje za reciklažo, pa tudi pravila, da mora biti embalaža taka, da jo je preprosto reciklirati ali pa ponovno uporabiti.

image
Ena od rešitev plastične krize so tudi steklenice za večkratno uporabo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Že v petih letih bo treba stopnjo recikliranja plastike podvojiti, kar bo zahtevalo velike sistemske spremembe in izboljšanje standarda ločenega zbiranja. Za doseganje ciljev bosta tako pomagala tudi projekta dijakov, ki so »zelo zavzeti«. Aplikacija bo podpirala premislek vsakega posameznika o svojem ravnanju, kar je osnova krožnega gospodarstva. Za plastenko iz enotnega materiala pa bo po mnenju Figljeve pomemben prodor do proizvajalcev.