Na primorski avtocesti povozilo risa
S smrtjo risjega mladiča se je populacija močno ogroženih živali zmanjšala za štiri odstotke.
Odpri galerijo
Risa Doruja je pred nadaljevanjem poti proti Alpam prav tako ustavila primorska avtocesta. FOTO: LifeLynx
Slovenske rise, ki so na robu izumrtja, je doletela nova izguba. Prejšnji petek je bil na odseku avtoceste med Razdrtim in počivališčem Studenec povožen risji mladič.
Po velikosti sodeč je bil mladič letošnji, zato je avtocesto verjetno prečkal skupaj z materjo. Rezultati genetskih testov bodo pokazali, ali je bil ris potomec samice z Javornikov, ki jo strokovnjaki poznajo.
S to smrtjo se je populacija risov, ki šteje okoli 19 odraslih in okoli pet mladičev, zmanjšala za štiri odstotke, pomembno izgubo ponazori raziskovalec velikih zveri Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti.
Povozi so pomemben vzrok smrtnosti risov v Sloveniji in tudi drugje v Evropi, pravi Krofel. V zadnjih desetih letih je bilo zabeleženih nekaj povozov risov, med drugim v Gorjušah v občini Bohinj in na območju Jasnic na Kočevskem.
Avtocesta Ljubljana-Koper predstavlja pomembno oviro pri gibanju velikih zveri in drugih prostoživečih živali, saj na njej ni urejenega niti enega prehoda za prečkanje živali. Posebej problematičen je odsek med Vrhniko in Postojno oziroma Uncem. Strokovnjaki za velike zveri so zabeležili že štiri rise, ki so se približali ograji ob avtocesti in to poskušali prečkati, vendar jim ni uspelo, saj se drugače kot volkovi bojijo uporabljati avtocestne nadvoze.
Primorska avtocesta je ustavila tudi dva mlada risa, ki sta k nam prišla iz Hrvaške. Eden je nato ob njej vzpostavil svoj teritorij, drugi se je vrnil na Hrvaško, kjer je pozneje umrl.
Podatki iz telemetrične ovratnice kažejo, da je primorsko avtocesto večkrat poskušal prečkati in nadaljevati pot proti Alpam tudi ris Doru, ki je bil na Hrvaško preseljen maja letos v okviru projekta Life Lynx, v katerem si prizadevajo za dolgoročno ohranitev risov v Dinaridih in JV Alpah. Avtoceste mu ni uspelo prečkati, a se ni vrnil na Hrvaško, temveč se je ustalil v Sloveniji. Zadržuje se v severozahodnem delu Javornikov. Na območju je tudi samica, zato strokovnjaki pričakujejo, da se bosta v kratkem parila.
Nepričakovano pa je mama že postala risinja Teja z območja Male Gore. Sodelavci projekta Life Lynx z ljubljanske biotehniške fakultete so ob spremljanju njenega hranjenja ob plenu posneli tudi štirimesečnega mladiča. Genetske analize za določitev očetovstva še niso opravili, vendar je zelo verjetno oče ris Goru, ki je bil k nam preseljen iz romunskih Karpatov prav tako v okviru omenjenega projekta, in je kmalu po izpustu v naravo prišel na teritorij Teje, s katero sta se pogosto družila.
Dars mora na avtocestnem omrežju zagotoviti prehode za velike zveri in druge vrste velikih sesalcev, da se zmanjša fragmentiranost habitatov, skozi katere se gibljejo. To obveznost opredeljujeta strategija razvoja prometa do leta 2030 ter resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa za enako obdobje, vendar predvidevata največ dva takšna prehoda na obstoječem avtocestnem omrežju, so zapisali v družbi.
Aprila letos so pri Visoki šoli za varstvo okolja naročili izdelavo strokovnih podlag za zagotovitev prehodov na avtocestnem odseku Vrhnika–Postojna. V okviru naloge je bilo analizirano tudi stanje obstoječih premostitvenih objektov in preverjena njihova morebitna ustreznost za prehajanje živali. Glede na ugotovljene migracijske koridorje je stroka opredelila približno 800 metrov dolg odsek na pododseku avtoceste Unec–Postojna kot najustreznejše območje za umestitev zelenega mostu.
»Na predlaganem območju se ponuja tako možnost premostitve avtoceste, kakor tudi premostitev železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–d.m. in regionalne ceste R3–914 (odsek št. 1372), kar predstavlja najbolj celovito rešitev, ki bi poleg zagotavljanja selitev velikih sesalcev ter genskega pretoka med Dinaridi in Alpami zagotavljala tudi manjšo smrtnost prostoživečih živali na prometnicah ter večjo varnost za vse udeležence v cestnem prometu,« so pojasnili v Darsu.
Na podlagi rezultatov študije je Dars izvedel javno naročilo za izdelavo projektnih rešitev za zeleni most na odseku Unec-Postojna. Javni razpis bo zaključen predvidoma v začetku leta 2020. V okviru te naloge bo izdelana pobuda, na podlagi katere se bo pod okriljem ministrstva za okolje in prostor lahko začel postopek priprave državnega prostorskega načrta za umeščanje novega objekta v prostor, so še dodali.
Po velikosti sodeč je bil mladič letošnji, zato je avtocesto verjetno prečkal skupaj z materjo. Rezultati genetskih testov bodo pokazali, ali je bil ris potomec samice z Javornikov, ki jo strokovnjaki poznajo.
S to smrtjo se je populacija risov, ki šteje okoli 19 odraslih in okoli pet mladičev, zmanjšala za štiri odstotke, pomembno izgubo ponazori raziskovalec velikih zveri Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti.
Avtocesta Ljubljana-Koper brez zelenih prehodov
Povozi so pomemben vzrok smrtnosti risov v Sloveniji in tudi drugje v Evropi, pravi Krofel. V zadnjih desetih letih je bilo zabeleženih nekaj povozov risov, med drugim v Gorjušah v občini Bohinj in na območju Jasnic na Kočevskem.
Avtocesta Ljubljana-Koper predstavlja pomembno oviro pri gibanju velikih zveri in drugih prostoživečih živali, saj na njej ni urejenega niti enega prehoda za prečkanje živali. Posebej problematičen je odsek med Vrhniko in Postojno oziroma Uncem. Strokovnjaki za velike zveri so zabeležili že štiri rise, ki so se približali ograji ob avtocesti in to poskušali prečkati, vendar jim ni uspelo, saj se drugače kot volkovi bojijo uporabljati avtocestne nadvoze.
Primorska avtocesta je ustavila tudi dva mlada risa, ki sta k nam prišla iz Hrvaške. Eden je nato ob njej vzpostavil svoj teritorij, drugi se je vrnil na Hrvaško, kjer je pozneje umrl.
Na primorski avtocesti ni urejenega niti enega prehoda za prečkanje živali. FOTO: Leon Vidic
Avtocesta ustavila tudi Doruja
Podatki iz telemetrične ovratnice kažejo, da je primorsko avtocesto večkrat poskušal prečkati in nadaljevati pot proti Alpam tudi ris Doru, ki je bil na Hrvaško preseljen maja letos v okviru projekta Life Lynx, v katerem si prizadevajo za dolgoročno ohranitev risov v Dinaridih in JV Alpah. Avtoceste mu ni uspelo prečkati, a se ni vrnil na Hrvaško, temveč se je ustalil v Sloveniji. Zadržuje se v severozahodnem delu Javornikov. Na območju je tudi samica, zato strokovnjaki pričakujejo, da se bosta v kratkem parila.
Nepričakovano pa je letos poleti mama postala risinja Teja. FOTO: Fotopast projekta LifeLynx
Nepričakovano pa je mama že postala risinja Teja z območja Male Gore. Sodelavci projekta Life Lynx z ljubljanske biotehniške fakultete so ob spremljanju njenega hranjenja ob plenu posneli tudi štirimesečnega mladiča. Genetske analize za določitev očetovstva še niso opravili, vendar je zelo verjetno oče ris Goru, ki je bil k nam preseljen iz romunskih Karpatov prav tako v okviru omenjenega projekta, in je kmalu po izpustu v naravo prišel na teritorij Teje, s katero sta se pogosto družila.
Dars v javno naročilo za zeleni most na odseku Unec-Postojna
Dars mora na avtocestnem omrežju zagotoviti prehode za velike zveri in druge vrste velikih sesalcev, da se zmanjša fragmentiranost habitatov, skozi katere se gibljejo. To obveznost opredeljujeta strategija razvoja prometa do leta 2030 ter resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa za enako obdobje, vendar predvidevata največ dva takšna prehoda na obstoječem avtocestnem omrežju, so zapisali v družbi.
Aprila letos so pri Visoki šoli za varstvo okolja naročili izdelavo strokovnih podlag za zagotovitev prehodov na avtocestnem odseku Vrhnika–Postojna. V okviru naloge je bilo analizirano tudi stanje obstoječih premostitvenih objektov in preverjena njihova morebitna ustreznost za prehajanje živali. Glede na ugotovljene migracijske koridorje je stroka opredelila približno 800 metrov dolg odsek na pododseku avtoceste Unec–Postojna kot najustreznejše območje za umestitev zelenega mostu.
»Na predlaganem območju se ponuja tako možnost premostitve avtoceste, kakor tudi premostitev železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–d.m. in regionalne ceste R3–914 (odsek št. 1372), kar predstavlja najbolj celovito rešitev, ki bi poleg zagotavljanja selitev velikih sesalcev ter genskega pretoka med Dinaridi in Alpami zagotavljala tudi manjšo smrtnost prostoživečih živali na prometnicah ter večjo varnost za vse udeležence v cestnem prometu,« so pojasnili v Darsu.
Na podlagi rezultatov študije je Dars izvedel javno naročilo za izdelavo projektnih rešitev za zeleni most na odseku Unec-Postojna. Javni razpis bo zaključen predvidoma v začetku leta 2020. V okviru te naloge bo izdelana pobuda, na podlagi katere se bo pod okriljem ministrstva za okolje in prostor lahko začel postopek priprave državnega prostorskega načrta za umeščanje novega objekta v prostor, so še dodali.
