Tiskane izdaje
Ljubljana – Kmetje v Pomurju imajo letos velike težave s škodljivci, ki napadajo posevke koruze. Krivdo zato pripisujejo prepovedi uporabe semena, obdelanega s kemičnimi pripravki, zaradi katerih so, kot se je izkazalo, umirale čebele.
Lani, ko jih je doletela uredba o prepovedi uporabe teh semen, je bila večina »zaščitenega« semena že v zemlji. Letos, ko so morali poseči po drugem, kemično neobdelanem in za okolje nenevarnem semenu, jim koruzne njive uničujejo strune, ličinke hroščev pokalic.
V Pomurju raste koruza na več kot 20.000 hektarih njiv, posevki pa so zaradi omenjenega škodljivca uničeni na več kot tretjini površin, pravijo.
Iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) tudi zato ministrstvo za kmetijstvo in okolje pozivajo, da umakne prepoved uporabe neonikotinoidnih preparatov in da z odškodninami poskrbi za oškodovane kmete.
Ministrstvo ne popušča
Po prvih ocenah škode bi napad talnih škodljivcev lahko preprečili, če bi bilo koruzno seme obdelano z ustreznim insekticidom, pravijo v KGZS.
Prepričani so tudi, da je škoda zaradi prepovedi uporabe tretiranega semena zaradi napada škodljivcev zdaj večja, kot je bila škoda pri čebelah.
Zato jih zanima, »kdo bo kmetom povrnil škodo zaradi neodgovornih odločitev države«. Zbornica bo, pravijo, za ta namen svojim članom omogočila pravno pomoč pri izterjavi nastale škode.
Z ministrstva za kmetijstvo in okolje pa na pritiske kmetov iz Pomurja in KGZS po ukinitvi prepovedi uporabe neonikotinoidov odgovarjajo, da ne razmišljajo o odpravi odredbe o prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za tretiranje semena koruze in prepovedi rabe tretiranega semena koruze ter oljne ogrščice, saj se njihovo stališče v zvezi s tem ni spremenilo.
»Novi znanstveni podatki, ki so bili objavljeni pred kratkim in nakazujejo potencialne negativne vplive uporabe neonikotinoidov, predvsem za namene tretiranja semena v povezavi s kronično izpostavljenostjo čebel, nakazujejo, da lahko raba FFS iz skupine neonikotinoidov negativno vpliva na čebele, predvsem pri tretiranem semenu.«
Na podlagi novih znanstvenih podatkov je ministrstvo, pravijo, sprožilo strokovno ocenjevanje novih podatkov glede na potencialna tveganja. Sicer pa so tudi v evropski komisiji sprožili postopke ponovnega ocenjevanja aktivnih snovi iz skupine neonikotinoidov in njihovega tveganja za čebele. Neonikotinoidi so sicer instekticidi, ki delujejo na centralni živčni sistem.
Neupoštevanje priporočil
Stališče ministrstva je torej jasno: za zdaj ni realnih možnosti za registracijo FFS za tretiranje semena, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih znanstvenih podatkov, ki bi dokazovali njegovo neškodljivo uporabo. V zvezi z zahtevami za odškodnine pa dodajajo, da je KGZS (pod njeno streho je kmetijska svetovalna služba) pripravila navodila o alternativnih rešitvah varstva rastlin, pri pripravi je sodelovalo tudi ministrstvo.
»Predlagane so bile rešitve v smislu kmetijskih ukrepov (ustrezen kolobar), uporaba kemičnih sredstev za zatiranje strun in koruznega hrošča (uporaba granulatnega pripravka v času sajenja koruze) ter tudi uporaba drugih kemičnih sredstev za zatiranje koruznega hrošča. Ob doslednem upoštevanju drugih alternativnih možnosti škoda ne bi smela biti znatna.« Zato, pravijo na ministrstvu, je pri ugotavljanju škode treba preveriti, ali so bili predlagani ukrepi izvedeni ali ne. Sicer pa odškodnine niso predvidene, hkrati pa jih ni mogoče izplačati na podlagi veljavnega pravnega reda.
Neonikotinoidi
so nevaren strup
Na nevarnost neonikotinoidov pa znova opozarjajo čebelarji in okoljevarstveniki, ki spomnijo, da so čebele najboljši naravni indikator onesnaženosti rastlin in vode s strupi. Temu že desetletja pritrjujejo znanstvene raziskave v Ameriki in Evropi.
»Uporaba neonikotinodov v kmetijstvu sovpada s pojavom, ki so ga čebelarski strokovnjaki poimenovali izginjanje čebeljih družin (Colony collapse disorder). Vzrok za ta pojav, kot potrjujejo tudi najnovejše raziskave, so pesticidi iz razreda neonikotinodov,« pravijo v Čebelarski zvezi Slovenije.
Kako nevarni in strupeni so neonikotinoidi, povedo besede predsednika svetovne čebelarske organizacije Apimondija Gilesa Ratie: »Če bomo v kmetijstvu dopustili uporabo neonikotionidov, ki so več kot sedemtisočkrat bolj strupeni kot DDT, bomo našim vnukom namesto rodovitnih polj in cvetočih travnikov zapustili puščavo.«
