Najpogostejše napake pri ločevanju odpadkov

Embalaža mora biti prazna, uporabljeni robčki ne gredo med papir, vatirane palčke pa ne v stranišče.
Objavljeno
27. junij 2013 20.04
Slopak, družba za upravljanje z odpadno embalažo
Slopak, družba za upravljanje z odpadno embalažo
Ljubljana – Pred leti ločevanja odpadkov nismo poznali. Pred domačo hišo ali večstanovanjskim objektom smo imeli le en zabojnik za vse odpadke. To se je spremenilo. A kljub številnim ozaveščevalnim akcijam se nekatere napake še vedno pojavljajo.

V gospodinjstvih se nabere največ embalaže, zato je med prvimi pravili, ki jih moramo upoštevati, to, da v zabojnik za embalažo nikoli ne odložimo embalaže, ki ni popolnoma izpraznjena. Prav tako vanj ne sodijo ostanki hrane. Preden embalažo odložimo v pravi zabojnik, jo izpraznimo in stisnemo, plastenkam pa odvijemo še pokrovček.

Papirnati robčki, brisače in serviete ne sodijo v zabojnik za mešane odpadke, kjer jih komunalna podjetja pri odvozu odpadkov večkrat tudi najdejo, ampak v zabojnik za biološke odpadke, saj so razgradljivi. Večjih kosovnih odpadkov ne odložimo v zabojnik za mešane odpadke ali poleg njega, ker ne sodijo na deponijo. Odpeljemo jih v zbirni center, zanje naročimo odvoz ali počakamo na organizirano zbiranje kosovnih odpadkov.

Nevarni odpadki morajo v zbirni center

Ena največjih napak je, da se v napačnem zabojniku znajdejo nevarni odpadki. Ti nastajajo prav v vsakem domu: čistila, barve, kozmetični izdelki, zdravila, baterije, kartuše in tonerji, termometri, varčne žarnice, insekticidi, razkužila, lepila, osvežilci zraka … Ko odslužijo svojemu namenu, jih oddamo na zbirni center, kjer bo zanje dobro poskrbljeno.

Zgodi se tudi, da odpadno olje ali mast kdo še vedno zlije v odtok ali straniščno školjko. V njej se nemalokrat znajdejo tudi kondomi in vatirane palčke. Zavedati se moramo, da odtok in straniščna školjka nista zabojnik za odpadke. To početje uničuje mikroorganizme, ki naravno pomagajo razgrajevati preostale odpadke, kar oteži čiščenje odplak. Te snovi lahko prodrejo tudi v podtalnico in zastrupijo zajetja pitne vode. Z metanjem odpadkov v kanalizacijo pa se lahko ovira pretok zaradi zamašitve sistema. Odpadna olja in masti zato zbiramo v posodah, vatirane palčke in kondome pa vržemo med mešane odpadke.

Pri ločevanju odpadkov si lahko pomagamo z izločanjem. Če odpadka ne moremo razvrstiti v nobeno skupino odpadkov, torej med embalažo, papir, steklo ali biološke odpadke, ker je sestavljen iz različnih materialov, ga odložimo v zabojnik za mešane odpadke. Večje kose, nevarne odpadke in električno ter elektronsko opremo odpeljemo v najbližji zbirni center in tako pripomoremo k manjši obremenitvi okolja.

Družba Slopak je ravno v želji po večji ozaveščenosti državljanov o ločevanju odpadkov septembra 2011 začela izvajati evropski projekt LIFE: Ločujmo odpadke, s katerim poskuša informirati ljudi o ločevanju odpadkov, o tem, kam kateri sodi, in s tem vplivati na povečanje količine ločeno zbranih odpadkov. Aktivnostim s šolami, komunalnimi podjetji in drugimi deležniki bodo to poletje sledile informacijske točke v gorah, kjer bodo sodelavci družbe Slopak delili nasvete o pravilnem ločevanju odpadkov.