Najpomembnejša je skrb za čisto vodo

Stroške za uporabo termalne vode podjetja lahko znižajo z vračanjem, večjo učinkovitostjo in zmanjšanjem rezervacij.

Objavljeno
06. julij 2017 18.50
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – »Zdaj se dogaja, da so se nekateri stroška uporabe vode začeli zavedati in bi radi spet prišli na nič,« pravi direktor direktorata za vode na ministrstvu za okolje in prostor Leon Behin. Za ministrstvo je to nesprejemljivo, vode namreč lahko tudi zmanjka.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je po sestanku z generalno sekretarko sindikata delavcev gostinstva in turizma Karmen Leban v zvezi s koncesijami za uporabo termalne vode povedala, da je pomembno, da se poraba vode zmanjša. Sistem koncesij za uporabo termalne vode, tako za zdravilišča kot za proizvajalce pijač, je ministrstvo za okolje in prostor (MOP), tudi zaradi ugotovitev računskega sodišča, za vsa podjetja uredilo leta 2015. Podjetja letos in prihodnje leto plačujejo tudi za pretekla leta, saj je za številna koncesija nova.

V rastlinjakih voda že kroži, v zdraviliščih še ne. Foto Shutterstock

»Ministrstvo mora poskrbeti, da bo črpanje vode neovirano tudi v prihodnjih desetih, dvajsetih, tridesetih letih. Reinjiciranje omogoča tako uporabo vode. V primerjavi z zdraviliškim turizmom, kjer na tem področju še ni spodbudnih novic, si podjetja, ki s termalno vodo ogrevajo rastlinjake, za to že prizadevajo in izvajajo projekte za reinjiciranje,« je povedala Majcnova. Opozorila je tudi, da si številna podjetja v preteklosti, ko koncesij ni bilo, niso prizadevala za zmanjšanje porabe vode, enako je bilo tudi s povečevanjem učinkovitosti izrabe toplotne vode za ogrevanje.

Dejansko in rezervirano

Koncesijska dajatev je namreč pripravljena na podlagi formule, ki upošteva dejansko načrpano termalno vodo in vodno pravico oziroma rezervacije, ki jih imajo podjetja, pomeni pa, koliko vode bi podjetja lahko načrpala. Na MOP ti dve količini seštejejo in razdelijo na polovico. Po podatkih MOP bo celotna višina koncesije leta 2020, ko bo uvedena polna obremenitev (gre postopno po letih, letos 70 odstotkov, lani 60 odstotkov) ob enaki porabi vode in ceni energentov okoli dva milijona evrov. V preteklih letih je bil celoten prihodek podjetij, ki uporabljajo vodo za te namene, višji od dvesto milijonov evrov.

Pomembno, a ne takoj

Sindikat pa je Majcnovo opozoril na, po njihovem mnenju, »nerazumno in nepravično« zaračunavanje koncesij za uporabo termalne vode, potem ko je strošek koncesnine pri številnih zdraviliščih lani presegel odstotek letnih prihodkov, kar so kot zgornjo mejo obljubljali na MOP. Poleg tega je koncesijska dajatev za uporabo vode v kmetijstvu znižana na pol odstotka letnih prihodkov.

Opozorila ministrstva bi morala podjetja vzeti resno, menijo v sindikatu. Foto: Janoš Zore/Delo

Na vprašanje Dela, kako naj bi podjetja pripravili do učinkovitejše uporabe vode, je Karmen Leban odgovorila, da morajo vsa vodstva podjetij opozorila MOP glede vračanja vode in rezervacij zelo resno upoštevati. »To je pravzaprav vprašanje razvoja. Vsa imajo rezervacije, ker imajo namen širjenja poslovanja. Vendar je vsaka naložba v čiščenje vode zelo draga. Podjetja morajo ta strošek dolgoročno upoštevati. Ne pa danes in zdaj!« je opozorila Lebnova.

Dodala je, da imajo v gostinstvu in turizmu premalo zaposlenih, plače pa so katastrofalne. »Po našem mnenju je treba najprej vlagati v kadre, sicer bodo ti odšli in slovenskega turizma ne bo mogel izvajati nihče,« opozarja Lebnova, ki upa, da bo Majcnova znižala koncesijske dajatve za letos, prihodnje leto, ko bo začela veljati nova uredba, ki bo določila vse porabnike vode, pa bodo razmere že drugačne. Pričakuje tudi podporo ministrstva za gospodarstvo, ki naj bi zaščitilo turizem kot panogo, na kateri je treba graditi, ne pa si le prizadevati za višje koncesnine za porabo vode.

Širša prizadevanja

Ministrica je sicer ugotovila, da so prizadevanja sindikata precej večja kot le strošek koncesnin. Lebnova je to posredno potrdila, saj je povedala, da bodo še ta mesec začeli pogajanja za spremembe plač. »Ne pričakujemo zvišanja za tri odstotke, s tem ne bi naredili nič, pričakujemo, da bomo uredili plačni sistem na novo, naredili primerjavo med delavcem pri nas in v Avstriji,« je dejala, a je dodala, da je to vse v eni malhi podjetja, skupaj s koncesijami in drugimi dajatvami.

Širša ponudba in povezovanje za večje prihodke in plače. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Okoljska merila vplivajo na višino koncesnin. Behin je tako povedal, da je ogrevanje rastlinjakov zaprt sistem, v katerem iz tople podzemne vode vzamejo le toploto, vodo pa skoraj v celoti vračajo v podzemni vodonosnik. To je bila tudi edina rešitev za Pomurje, kjer novih koncesij sploh ne dajejo. »Za 80 odstotkov količin vode, ki se vračajo, se ne plačuje koncesnine. Interes gojiteljev orhidej in paradižnika za vračanje vode je vzbudilo prav to, da niso mogli dobiti koncesij za dovolj velike količine vode. Če vodo vračajo, si koncesnino znižajo, poleg tega tako dobijo nove razpoložljive količine vode,« pravi Behin.

Blokada razvoja

Termalno vodo sicer uporabljajo kot energent. Kjer te ni, morajo uporabljati tudi do desetkrat dražje ogrevanje na plin ali kurilno olje. »Koncesije zato ni mogoče razumeti kot dajatev, ampak kot strošek, ki bi ga podjetje imelo v vsakem primeru,« opozarja Behin. Dodaja, da je to kljub dajatvi najcenejši način ogrevanja, a bi na MOP radi dosegli, da se učinkovitost poveča, in tudi to, da se upošteva, da ni enako, če nekdo lahko črpa vodo s temperaturo 63, drugi pa s temperaturo 32 stopinj Celzija.

Dolgoročneje, zato tudi je namenjeno prehodno obdobje do 2020, bi podjetja lahko vložila v nove sisteme ogrevanja sob, bazenov in drugega, iz katerih bi se voda v celoti vračala v podzemlje, in v sisteme črpanja vode za potrebe zdravilišč, iz katerih bi se prečiščena in primerno ohlajena voda stekala v vodotoke.

»Zgolj znižanje koncesij bi pomenilo, da se podjetja ne bi usmerjala v tak razvoj,« meni Behin, čeprav so koncesije podeljene za trideset let. Poleg tega vidi še eno slabost tega. »Zdaj imamo vloge za povečanje uporabe ali za nove koncesije, ki pa jih ne moremo potrditi in s tem blokiramo mogoče prav tak razvoj.«

Dodaja pa še, da bi podjetja vrtine za vračanje vode v podzemlje lahko financirala tudi skupaj, ne vsako posebej. Stroški so visoki, okoli 1,3 milijona evrov na vrtino, kar se podjetju s 30.000 evrov koncesnine ne izide. Podjetjem, ki načrpajo tudi 800.000 kubičnih metrov vode in plačajo pol milijona evrov koncesnine, bi vračanje polovice vode zagotovilo vsaj 200.000 evrov prihranka na leto. In za to bodo na voljo tudi spodbude Eko sklada, na voljo pa so že spodbude za to v kmetijstvu.

Rezerva naj bo ustrezna

Tretja možnost podjetij za plačevanje nižjih koncesnin je znižanje rezervacij. Nekatera podjetja imajo rezervirane trikrat več vode, kot je dejansko načrpajo. Behin meni, da je za prihodnji razvoj, seveda ob načrtih za učinkovitejšo uporabo vode in njene energije, dovolj rezervacija desetih odstotkov več vode, kot je zdravilišče ali drugo podjetje v resnici porabi.

Če se nič ne spremeni, bo razvoj blokiran. Foto: Ivan Gerenčer/Delo

Nesprejemljivo pa je, da se ne naredi nič. »Lahko se nam zgodi, da bo prav panoga, ki zdaj prioritetno potrebuje termalno vodo, čez 20, 30 let ostala brez te vode,« je še dejal Behin.

Preverjanje usmeritve vlade

MOP pripravlja elaborat za razporeditev stroškov uporabe vode med različnimi sektorji, ki bo narejen na podlagi ukrepov za ohranjanje in izboljšanje stanja voda iz lani potrjene uredbe o načrtu upravljanja na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja ter vodne direktive. Že v uredbi je vlada predvidela, da bo iz dajatev za uporabo vode dobila od 55 do 60 milijonov evrov na leto. Koncesije bi tako prinesle malo več kot 20 milijonov evrov, vodna povračila pa že prinašajo po 28 milijonov evrov na leto.

Elaborat bodo v vladno proceduro vložili še ta mesec, saj, kot neuradno pravijo, želijo usklajen dokument, po drugi strani pa se bo pokazala tudi moč različnih sektorjev. Če v kmetijstvu koncesij ne bo treba plačevati, bo moral nekdo drug (energetika, ribištvo, kopališča, tudi termalna, pristanišča, ogrevanje) plačevati več. Elaborat bo podlaga za ureditev cenovnega okvira za uporabo vode po zakonu o vodah od leta 2018.