Najtoplejši januar v zadnjih 141 letih
V Rusiji, Skandinaviji in v vzhodni Kanadi so imeli pet stopinj Celzija višjo temperaturo.
Odpri galerijo
Nacionalna uprava za oceane in ozračje poroča, da smo deset najtoplejših januarjev imeli po letu 2002. FOTO: AFP
Temperaturni rekord na Antarktiki, kjer so v tem tednu prvič v zgodovini namerili več kot 20 stopinj Celzija, ni osamljen primer. Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) namreč razkriva, da smo imeli na planetu Zemlja najtoplejši januar v zadnjih 141 letih, odkar hranijo temperaturne podatke.
Rekordni januar sledi trendu zadnjih let, saj je bilo celotno leto 2019 drugo najtoplejše, obenem pa je pa bilo tudi prejšnje desetletje najtoplejše desetletje, kar merijo temperaturo.
Povprečna svetovna januarska temperatura je bila letos višja za 1,14 stopinje Celzija, pred tem smo imeli najtoplejši januar leta 2016. Povprečna svetovna januarska temperatura v 20. stoletju je bila sicer dvanajst stopinj Celzija.
Pri NOAA poudarjajo, da so imeli občutno povišano temperaturo v Rusiji, Skandinaviji in v vzhodni Kanadi, kjer je bilo pet stopinj Celzija topleje. V švedskem mestu Örebro so, denimo, namerili 10,3 stopinje Celzija, poroča Guardian, kar je njihova najvišja januarska temperatura po leta 1858, v Bostonu pa so namerili najtoplejši januarski dan v zgodovini s 23 stopinjami Celzija.
Rekordno topel januar so tako imeli na območjih Skandinavije, Azije, osrednjega in zahodnega Indijskega oceana ter Srednje in Južne Amerike. V Evropi, na Karibih in Havajih s(m)o imeli drugi najtoplejši januar v zgodovini, na območju Oceanije pa tretjega.
Nekaj je tudi območij, kjer so imeli nižjo povprečno januarsko temperaturo, denimo na Aljaski in v delih zahodne Kanade; izmerjene temperature so bile štiri stopinje Celzija nižje od povprečja.
Nacionalna uprava za oceane in ozračje še poroča, da smo deset najtoplejših januarjev imeli po letu 2002. Večji temperaturni odmik od povprečja smo doslej imeli le še marca 2016, februarja 2016 in decembra 2015.
Ampak nič od tega ni presenečenje, saj emisije zaradi človeške dejavnosti prav nič ne upadajo, znanstveniki pa trdijo, da moramo do leta 2030 svoje emisije zmanjšati za polovico, če se hočemo izogniti novim katastrofalnim podnebnim ujmam.
Preberite še: Na Antarktiki namerili več kot 20 stopinj Celzija
Rekordni januar sledi trendu zadnjih let, saj je bilo celotno leto 2019 drugo najtoplejše, obenem pa je pa bilo tudi prejšnje desetletje najtoplejše desetletje, kar merijo temperaturo.
Višje za 1,14 stopinje Celzija
Povprečna svetovna januarska temperatura je bila letos višja za 1,14 stopinje Celzija, pred tem smo imeli najtoplejši januar leta 2016. Povprečna svetovna januarska temperatura v 20. stoletju je bila sicer dvanajst stopinj Celzija.
Pri NOAA poudarjajo, da so imeli občutno povišano temperaturo v Rusiji, Skandinaviji in v vzhodni Kanadi, kjer je bilo pet stopinj Celzija topleje. V švedskem mestu Örebro so, denimo, namerili 10,3 stopinje Celzija, poroča Guardian, kar je njihova najvišja januarska temperatura po leta 1858, v Bostonu pa so namerili najtoplejši januarski dan v zgodovini s 23 stopinjami Celzija.
Rekordno topel januar so tako imeli na območjih Skandinavije, Azije, osrednjega in zahodnega Indijskega oceana ter Srednje in Južne Amerike. V Evropi, na Karibih in Havajih s(m)o imeli drugi najtoplejši januar v zgodovini, na območju Oceanije pa tretjega.
Znanstveniki trdijo, da moramo do leta 2030 svoje emisije zmanjšati za polovico, če se hočemo izogniti novim katastrofalnim podnebnim ujmam. FOTO: AFP
Deset najtoplejših januarjev po 2002
Nekaj je tudi območij, kjer so imeli nižjo povprečno januarsko temperaturo, denimo na Aljaski in v delih zahodne Kanade; izmerjene temperature so bile štiri stopinje Celzija nižje od povprečja.
Nacionalna uprava za oceane in ozračje še poroča, da smo deset najtoplejših januarjev imeli po letu 2002. Večji temperaturni odmik od povprečja smo doslej imeli le še marca 2016, februarja 2016 in decembra 2015.
Ampak nič od tega ni presenečenje, saj emisije zaradi človeške dejavnosti prav nič ne upadajo, znanstveniki pa trdijo, da moramo do leta 2030 svoje emisije zmanjšati za polovico, če se hočemo izogniti novim katastrofalnim podnebnim ujmam.
