Namesto na lastne občutke se raje zanesite na podatke v podnebniku

Zaživela je interaktivna spletna stran podnebnik, ki uporabnikom omogoča, da dnevno temperaturo v svojem kraju primerjajo s podatki, ki segajo vse do leta 1950. Trenutno so na voljo podatki za 14 slovenskih krajev. »Ko podatke o temperaturah postavimo na časovnico, vidimo, da segrevanje podnebja ni več samo stvar občutka. Ekstremne temperature postajajo nova realnost, ne redka izjema,« opozarja Barbara Krajnc v imenu ekipe Sledilnik, ki ustvarja podnebnik.

»Podnebne spremembe niso oddaljena prihodnost. Z njimi se srečujemo že danes, tudi v Sloveniji. Z odprtimi podatki in razumljivimi vizualizacijami želimo ljudem omogočiti, da spremembe spremljajo v svojem kraju,« so ustvarjalci podnebnika zapisali v sporočilu za javnost.

Na spletni strani, ki so jo ustvarili po zgledu avstralske spletne strani Is it Hot Right Now?, lahko uporabnik primerja aktualne vremenske razmere v njegovem kraju s stanjem pred 30, 40 ali 70 leti (orodje Ali je danes vroče?). Podatki temeljijo na javno dostopnih podatkih agencije za okolje in drugih podatkovnih virih. Z dolgoročno primerjavo lahko vreme na posamezen dan lažje umesti v širši kontekst dolgoročnih podnebnih sprememb, pojasnjujejo ustvarjalci podnebnika. Na podstrani Ali je vroče? pa je na voljo podrobnejši prikaz vremenskih podatkov reanalize ERA5-Land v primerjavi z zgodovinskimi trendi. Analiza je opravljena za 18 krajev po vsej Sloveniji in za skupno povprečje.

Primer: podatki za Ljubljano 17. avgusta kažejo, da je bilo še vedno izjemno toplo za ta čas v letu. Povprečna temperatura v zadnjih 24 urah je bila 27,1 stopinje Celzija (najnižja 20,3, najvišja 36,3). V 95 odstotkih vseh zabeleženih dni od leta 1950 v 15-dnevnem obdobju okoli današnjega dneva je bila povprečna dnevna temperatura nižja kot 25,5 stopinje Celzija. To pomeni, da je bil 17. avgust toplejši od 95 odstotkov primerljivih dni od leta 1950. Ali drugače, 17. avgust spada med pet odstotkov najbolj vročih dni v tem obdobju od leta 1950.

Verjamejo v moč podatkov

Uporabniki lahko metodologijo preverijo v posebnem zavihku, dodatno razumevanje podatkov pa omogoča slovar podnebnih pojmov, ki ga bodo po besedah Krajnčeve v nadaljevanju razširili. V prihodnosti bodo na spletni strani objavljali tudi članke, ki osvetljujejo podnebne spremembe z različnih vidikov, začeli bodo z vplivi prometa in dviga morske gladine na slovenski obali.

Spletno orodje Ali je danes vroče? in vsebina spletne strani podnebnik je delo prostovoljcev z različnih področij, med drugim znanosti, programiranja, novinarstva, komunikacij in tehnologije, združenih v skupnosti Sledilnik in Znanstvenem društvu Sledilnik. Projekt je nastal na podlagi njihovih izkušenj pri preteklih projektih Covid-19 sledilnik in Zdravniki sledilnik.

Na vprašanje, kako »spreobrniti« podnebne skeptike, je Krajnčeva priznala, da je naloga težka. »Skeptike imamo na marsikaterem področju. Želimo si, da bi se več pogovarjali in predvsem poslušali. S podnebnikom želimo odpreti prostor za pogovor in poslušanje na podlagi argumentov, dejstev in številk, podobno, kot je v času pandemije veliko ljudi spremljajo našo spletno stran covid-19 sledilnik.« Ali kot so na spletni strani zapisali ustvarjalci podnebnika: »Verjamemo v moč podatkov, v moč vizualizacije podatkov in na podatkih zasnovane argumente, ki morajo biti osnova kultivirane, aktivne, vključujoče in raznolike družbene debate o (nujnih) spremembah našega načina življenja ter pozitivnih in negativnih posledicah, ki jih ima naše delovanje na planet.«