Namesto ukrepov za preprečevanje škod kvoti za medveda in volka
Na okoljskem in kmetijskem ministrstvu predlagajo, da bi v Sloveniji imeli 450 medvedov, sindikatu kmetov jih zadostuje 300 in trije volčji tropi.
Odpri galerijo
Minister za okolje Simon Zajc (na sredini) najmanjše sprejemljivo število medvedov, ki ga navaja osnutek strategije upravljanja medveda, predstavlja kot optimalno. FOTO: Voranc Vogel
Predstavniki Sindikata kmetov Slovenije so s pogovora pri premieru Marjanu Šarcu prišli brez obljub, a ne grozijo več s protesti, saj so dobili zagotovilo, da bodo vključeni v pripravo sprememb sistema upravljanja velikih zveri. Novost je tudi, da bodo na kmetijskem in okoljskem ministrstvu določili, koliko medvedov in volkov Slovenija prenese. Za medvede je predlagana številka 450, za volkove se o številki še odloča. V sindikatu se sicer zavzemajo za še radikalnejše zmanjšanje obeh populacij.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je dvignil marsikatero obrv, ko je prejšnji teden v oddaji Odmevi dejal, da za sprejemljivo število medvedov v Sloveniji na ministrstvu predlagajo številko 450. Po včerajšnjem sestanku kmetov s Šarcem je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki je bila prav tako navzoča pri pogovorih, navedla enako številko. Ob tem je dodala, da morata biti številki tako za medvede in volkove doseženi ob konsenzu vseh deležnikov. Biti morata sprejemljivi z okoljskega, družbenega vidika in vidika dejavnosti, ki se v prostoru izvajajo. Predlagala je tudi njun zapis v osnutek zakona o ohranjanju narave.
Na ministrstvu za okolje pojasnjujejo, da se je Zajc pri omembi te številke skliceval na predlog nove strategije upravljanja rjavega medveda 2019–2028, ki se je pripravljala v projektu Life Dinalpbear. »Pri njegovi pripravi je sodelovala stroka, na več delavnicah so bili vključeni deležniki, med njimi tudi kmetje. Rezultat je posledica iskanja sprejemljivega kompromisa z deležniki v smislu osnovnega vodila: ugodnega stanja populacije medveda,« pojasnjujejo.
Raziskovalka Aleksandra Majić Skrbinšek z biotehniške fakultete v Ljubljani pa pravi, da je omenjena številka v predlogu strategije, ki je v javni obravnavi do 30. avgusta, zapisana precej drugače. V predlogu strategije je 450 osebkov ohranitveni cilj medveda v slovenskih Dinaridih, pri katerem je zapisano, da številčnost ne sme pasti pod to raven (pred poleganjem mladičev – vsako leto se jih skoti okoli dvesto). Izhodišče za določitev tega cilja je bila velikost populacije medveda ob vstopu Slovenije v EU leta 2004, ko je bila ocenjena na 450 do 550 osebkov, razloži Majić Skrbinškova.
Na obeh ministrstvih torej za optimalno število medvedov predlagajo število, ki je v osnutku strategije najmanjše sprejemljivo. Pogovori o sprejemljivem številu volkov po besedah Pivčeve še potekajo zaradi različnih mnenj o njihovem natančnem številu. V sindikatu kmetov zahtevajo še večji poseg v obe populaciji. Kot sprejemljivo število medvedov predsednik sindikata Anton Medved navaja številko 300, volkove pa bi zmanjšal na tri trope, ki bi bili omejeni na območja, kjer so volkovi »tradicionalno« prisotni.
Zmanjšanje števila medvedov na vseh 300 osebkov bi po besedah Majić Skrbinškove pomenilo tudi ponor za Hrvaško, s katero si Slovenija deli populacijo medvedov. O takšnem drastičnem posegu bi se zato morali pogovoriti tudi s pristojnim hrvaškim ministrstvom, saj bi vplival tudi na upravljanje njihove populacije.
Tudi pri vprašanju, koliko volkov želimo imeti v Sloveniji, in kje, je treba iskati širši družbeni konsenz, pravi Majić Skrbinškova. »Volk je del naravne dediščine, vsi imamo besedo pri njegovem ohranjanju.«
Sogovornica ocenjuje, da smo pri problematiki medvedov in volkov popolnoma izgubili kompas. »Če so težava škode, ki jih velike zveri povzročajo, se mi zdi nekoliko absurdno pogovarjati se le o številčnosti populacij velikih zveri, saj vemo, da ta ni neposredno povezana s pojavom škod. Pol manj volkov, kot jih imamo danes, je leta 2010 povzročilo dvakrat toliko škod, kot jih je bilo prijavljenih letos. Menim, da bi morali pri pogovorih o škodah upoštevati vse dejavnike. Le tako bomo lahko našli rešitve, ki bodo sprejemljive za različne deležniške skupine.« Hkrati opozarja, da je uravnavanje velikosti populacij le eden od številnih dejavnikov, ki bi jih morali pretehtati. »Pogovarjati bi se morali tudi o tem, koliko smo slovenski davkoplačevalci pripravljeni investirati v preprečevanje škod in izplačevanje odškodnin.«
V Sloveniji je letos okoli tisoč medvedov, kar pomeni, da bi morali v prihodnjih letih populacijo vsaj za vsaj polovico zmanjšati, da bi dosegli številko 450. Na ministrstvu za okolje pravijo, da ključni temelj za odločitve o primernih upravljavskih ukrepih ostajata spremljanje stanja in strokovni predlog za odvzem.
V interventnem zakonu je bilo do zdaj ustreljenih nekaj več kot 80 medvedov, en volk je bil ustreljen na podlagi odločbe za izredni odstrel. Do konca meseca je v javni obravnavi predlog odloka o odvzemu medvedov in volkov za prihodnje leto. Enako kot odlok za letošnje leto predvideva odstrel 175 medvedov, kvoto odvzema (odstrela in izgub) volkov pa zmanjšuje na sedem.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je dvignil marsikatero obrv, ko je prejšnji teden v oddaji Odmevi dejal, da za sprejemljivo število medvedov v Sloveniji na ministrstvu predlagajo številko 450. Po včerajšnjem sestanku kmetov s Šarcem je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki je bila prav tako navzoča pri pogovorih, navedla enako številko. Ob tem je dodala, da morata biti številki tako za medvede in volkove doseženi ob konsenzu vseh deležnikov. Biti morata sprejemljivi z okoljskega, družbenega vidika in vidika dejavnosti, ki se v prostoru izvajajo. Predlagala je tudi njun zapis v osnutek zakona o ohranjanju narave.
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec bi največje dopustno število medvedov in volkov vpisala v predlog zakona o ohranjanju narave. FOTO: Jože Suhadolnik
Minimum postane maksimum
Na ministrstvu za okolje pojasnjujejo, da se je Zajc pri omembi te številke skliceval na predlog nove strategije upravljanja rjavega medveda 2019–2028, ki se je pripravljala v projektu Life Dinalpbear. »Pri njegovi pripravi je sodelovala stroka, na več delavnicah so bili vključeni deležniki, med njimi tudi kmetje. Rezultat je posledica iskanja sprejemljivega kompromisa z deležniki v smislu osnovnega vodila: ugodnega stanja populacije medveda,« pojasnjujejo.
Ministra sta osnutek strategije o medvedu interpretirala napačno.
Številčnost medvedov in volkov ni neposredno povezana s škodami.
Kmetom je treba pomagati pri preprečevanju škod in z odškodninami.
Številčnost medvedov in volkov ni neposredno povezana s škodami.
Kmetom je treba pomagati pri preprečevanju škod in z odškodninami.
Raziskovalka Aleksandra Majić Skrbinšek z biotehniške fakultete v Ljubljani pa pravi, da je omenjena številka v predlogu strategije, ki je v javni obravnavi do 30. avgusta, zapisana precej drugače. V predlogu strategije je 450 osebkov ohranitveni cilj medveda v slovenskih Dinaridih, pri katerem je zapisano, da številčnost ne sme pasti pod to raven (pred poleganjem mladičev – vsako leto se jih skoti okoli dvesto). Izhodišče za določitev tega cilja je bila velikost populacije medveda ob vstopu Slovenije v EU leta 2004, ko je bila ocenjena na 450 do 550 osebkov, razloži Majić Skrbinškova.
Na obeh ministrstvih torej za optimalno število medvedov predlagajo število, ki je v osnutku strategije najmanjše sprejemljivo. Pogovori o sprejemljivem številu volkov po besedah Pivčeve še potekajo zaradi različnih mnenj o njihovem natančnem številu. V sindikatu kmetov zahtevajo še večji poseg v obe populaciji. Kot sprejemljivo število medvedov predsednik sindikata Anton Medved navaja številko 300, volkove pa bi zmanjšal na tri trope, ki bi bili omejeni na območja, kjer so volkovi »tradicionalno« prisotni.
Zmanjšanje števila medvedov na vseh 300 osebkov bi po besedah Majić Skrbinškove pomenilo tudi ponor za Hrvaško, s katero si Slovenija deli populacijo medvedov. O takšnem drastičnem posegu bi se zato morali pogovoriti tudi s pristojnim hrvaškim ministrstvom, saj bi vplival tudi na upravljanje njihove populacije.
Tudi pri vprašanju, koliko volkov želimo imeti v Sloveniji, in kje, je treba iskati širši družbeni konsenz, pravi Majić Skrbinškova. »Volk je del naravne dediščine, vsi imamo besedo pri njegovem ohranjanju.«
Izguba kompasa
Sogovornica ocenjuje, da smo pri problematiki medvedov in volkov popolnoma izgubili kompas. »Če so težava škode, ki jih velike zveri povzročajo, se mi zdi nekoliko absurdno pogovarjati se le o številčnosti populacij velikih zveri, saj vemo, da ta ni neposredno povezana s pojavom škod. Pol manj volkov, kot jih imamo danes, je leta 2010 povzročilo dvakrat toliko škod, kot jih je bilo prijavljenih letos. Menim, da bi morali pri pogovorih o škodah upoštevati vse dejavnike. Le tako bomo lahko našli rešitve, ki bodo sprejemljive za različne deležniške skupine.« Hkrati opozarja, da je uravnavanje velikosti populacij le eden od številnih dejavnikov, ki bi jih morali pretehtati. »Pogovarjati bi se morali tudi o tem, koliko smo slovenski davkoplačevalci pripravljeni investirati v preprečevanje škod in izplačevanje odškodnin.«
V Sloveniji je letos okoli tisoč medvedov, kar pomeni, da bi morali v prihodnjih letih populacijo vsaj za vsaj polovico zmanjšati, da bi dosegli številko 450. Na ministrstvu za okolje pravijo, da ključni temelj za odločitve o primernih upravljavskih ukrepih ostajata spremljanje stanja in strokovni predlog za odvzem.
V interventnem zakonu je bilo do zdaj ustreljenih nekaj več kot 80 medvedov, en volk je bil ustreljen na podlagi odločbe za izredni odstrel. Do konca meseca je v javni obravnavi predlog odloka o odvzemu medvedov in volkov za prihodnje leto. Enako kot odlok za letošnje leto predvideva odstrel 175 medvedov, kvoto odvzema (odstrela in izgub) volkov pa zmanjšuje na sedem.
