Naši otroci bodo zaradi umazanega zraka v prihodnosti živeli 20 mesecev manj

Raziskave so pokazale, da bo onesnažen zrak povprečno za dvajset mesecev skrajšal življenjsko dobo.

Objavljeno
03. april 2019 14.25
Posodobljeno
03. april 2019 14.30
Bangladeški otrok FOTO: AFP
Staša Pust
Staša Pust
Organizacija State of Global Air (SOGA) je objavila raziskavo z nekaterimi pretresljivimi podatki. Na račun onesnaženega zraka, ki je v letu 2017 povzročil eno od desetih smrti, bo v prihodnosti življenjska doba danes rojenih otrok krajša za dvajset mesecev.

Onesnažen zrak velja za enega najpogostejših krivcev smrti svetovnega prebivalstva, zato so ga označili kot globalno izredno stanje. Več študij kaže, da ima veliko negativnih učinkov na zdravje, saj med drugim povzroča demenco in splav.

Po odstotku števila smrti se nahaja pred malarijo in prometnimi nesrečami, primerja pa se lahko le s kajenjem. Povzroči 41-odstotkov smrti svetovnega prebivalstva zaradi kroničnih obolenj pljuč, 20-odstotkov smrti na račun sladkornih bolezni tipa 2, 19-odstotkov smrti kot posledic pljučnih rakov, 16-odstotkov smrti zaradi ishemičnih srčnih bolezni in 11-odstotkov kapi.
 

Najslabše jo bodo odnesli Azijci


Raziskava je razkrila, da bodo najhuje prizadeti otroci z območja južne Azije, ki se jim bo življenjska doba skrajšala za trideset mesecev. Razlog za to tiči v kombinaciji onesnaženega zraka na račun prometa in industrije ter umazanega zraka zaradi kuhanja. Medtem bodo otroci iz razvitega sveta prikrajšani za pet mesecev življenja.

Onesnažen zrak, ki pri otrocih povzroča omejen razvoj pljuč in astmo, ima učinke tudi na starejšo populacijo. Približno devet od desetih smrti pri ljudeh, starejših od 50. let, povezujemo z umazanim zrakom. Pričakujemo lahko, da bodo te številke pri starejših v prihodnosti še narastle.

Robert O’Keefe, podpredsednik Health Effects Institute, organizacije, ki je vodila raziskavo, je ob tem prepričan: »S podrobnejšim spremljanjem podatkov o globalnem onesnaževanju bomo izboljšali naše razumevanje do omenjenega problema in poiskali rešitev. Zdravju otrok se škoda povzroča zdaj.«
 

Ozon rak rana bogatejših držav


Raziskava je prav tako pokazala, da je prizemni (troposferski) ozon še vedno velik problem bogatejših držav, kjer kot posledica prometa in industrije, v ozračju nastaja dušikov oksid in podobni škodljivi plini. Vdihavanje tovrstnih škodljivih plinov poveča verjetnost umiranja zaradi bolezni dihal in lahko povzroča druge težave z dihanjem.

Predhodna raziskava SOGE je ugotovila, da je onesnažen zrak prisoten skoraj povsod po svetu. Več kot 90-odstotkov svetovne populacije namreč diha zdravju škodljiv zrak. Visok odstotek je povezan z industrijsko širitvijo, povečanjem prometa in izpostavljenostjo onesnaženemu zraku v notranjih prostorih gospodinjstev s pečmi na trda goriva.
 

Vlade so že ukrepale


Nekatere vlade so se že zganile in poskušajo povzročeno škodo v čim večji meri popraviti. Posebej v državah razvitega sveta je mogoče opaziti nekatere izboljšave, ki že žanjejo pozitivne učinke. O'Keefe je pri tem izpostavil Kitajsko, ki v skladu s strategijo iz leta 2013, znatno znižuje stopnjo onesnaženosti.  Strategija je načrtovala ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od premoga in izrazila akcijo za čistejšo in okolju prijaznejšo industrijo.

Prav tako pa nadzoruje tudi število vozil v nekaterih mestih ter vlaga v energijo iz obnovljivih virov. »Držali so se strategije in v kraje poslali vladne uradnike, da bi uveljavili ukrepe. Učinki so vidni, saj se je stopnja onesnaževanje zraka začela spreminjati na bolje,« je spodbudno novico sporočil O'Keefe.