Nekateri še niso zreli za potopne smetnjake

Ljubljana – V središču mesta se občasno ob potopnih smetnjakih pojavijo kupi vrečk z odpadki. Četudi jih komunalni delavci bolj ali manj redno odstranjujejo, očitno zadeva ni urejena, kot bi morala biti. Pri iskanju krivcev za tako stanje smo od Snage dobili zanimive odgovore.

Čeprav so pri Snagi že pred več leti namesto klasičnih zabojnikov v mestu začeli nameščati potopne smetnjake, da bi onemogočili brskanje po odpadkih tako ljudem kot živalim, hkrati pa omejili smrad in polepšali videz ulic, marsikje podoba ni idealna. Pri nadzemnih delih potopnih smetnjakov za papirno embalažo in plastiko se zdi, da je težava v premajhni odprtini. Nekateri meščani niso pripravljeni izgubljati časa za posamično odmetavanje plastenk, pločevink, kartona v majhno režo, ampak jih v vrečkah odlagajo ob smetnjake. Kjer pa je ena vrečka, jih je hitro več, kakšno pristavijo tudi mimoidoči, odpadke pa potem raznašajo veter in vrane.

Na Snago smo vprašali, ali kot upravljavci načrtujejo kakšne ukrepe – morda pogostejši odvoz napačno odloženih odpadkov, uvedbo dodatnih ekoloških otokov za papirno, plastično in kovinsko embalažo, drugačen način zbiranja in odvoza odpadkov. Zanimalo nas je še, kako ljudje upoštevajo predpise o ločevanju odpadkov glede na ceno. Družine z majhnimi otroki, ki imajo gore odpadnih plenic, v zabojnike za preostale odpadke namreč ne odložijo vsega, saj bi jih to preveč stalo glede na dovoljen mesečni vnos brez dodatnega zaračunavanja. Poseben problem so lastniki lokalov, kjer zaposleni ob koncu dneva odvečno embalažo zaradi velikih količin nagrmadijo ob potopnih smetnjakih.

V podzemne zbiralnice lahko embalažo, steklo in papir odlaga kdorkoli, zbiralnice za mešane in biološke odpadke pa je mogoče odpreti le z identifikacijsko kartico in so namenjene stanovalcem. Uporabniki podzemnih zbiralnic za odpadke v povprečju na mesec plačajo 7,94 evra. Snaga jim vsak mesec obračuna dejansko število vnosov preostanka odpadkov in bioloških odpadkov, a ne manj kot šest vnosov prvih in štiri vnose drugih. Za vsak dodaten vnos preostanka odpadkov je treba doplačati 1,27 evra, za biološke pa 7,8 centa. Kar dejansko pomeni, da v družinah, kjer uporabljajo plenice za enkratno uporabo, mesečni strošek lahko naraste na 20 evrov ali več.

Odgovori Snage

Po podatkih Snage je v mestu 65 podzemnih zbiralnic odpadkov, kar je daleč od načrtovanega. Leta 2013, ko jih je bilo 47, so namreč obljubili, da jih bodo namestili še 40, a dodali, da bo njihovo nameščanje odvisno od »razpoložljivih sredstev«. Prvih 47 je stalo 5,55 milijona evrov, za preostale bi morali zagotoviti še pet milijonov. Z že postavljenimi so sicer nadomestili 8500 zunanjih zabojnikov vseh velikosti.

Da sistem ni popoln, kaže že odgovor Snage, da so vrste odpadkov, ki jih zbirajo na posamezni lokaciji, »določene glede na razpoložljivi prostor«, torej marsikje ni mogoče odložiti vseh vrst odpadkov. Potrdili so, da občasno dobivajo pripombe meščanov o premajhnih odprtinah za embalažo. V primerjavi z običajnimi zabojniki za embalažo, pri katerih je mogoče odpreti pokrov, je odlaganje v podzemne zbiralnice resda manj udobno, pravijo na Snagi, vendar pojasnjujejo, da so prisluhnili željam in potrebam občanov in že leta 2015 povečali odprtine. Na novih zbiralnicah so že tako in tako večje, zato pritožb skorajda ne dobivajo več, pravijo. Sicer pa da meščani najpogosteje sprašujejo, kdaj bodo podzemne zbiralnice postavili tudi v drugih delih mesta.

Pri nedovoljenem odlaganju odpadkov pa po mnenju Snage glavni problem niso posamezniki, ki odpadke odlagajo v napačne zabojnike oziroma vreče odlagajo ob njih, pač pa pravne osebe – gostinci in trgovci. Ti so namreč po zakonu dolžni s posebno pogodbo in na poseben način urediti prevzem in odvoz ločeno zbrane embalaže, ki ni komunalni odpadek. Na območju, kjer Snaga odpadke zbira v podzemnih zbiralnicah, pravnim osebam ponujajo storitev celostnega ravnanja z odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti. Čeprav Snaga odpadno embalažo iz dejavnosti v dogovoru z uporabnikom prevzema v posebnih vrečah, odpadni karton pa v svežnjih, vsak dan do 9.30, se vsi tega ne držijo. A dodajajo, da »niso pristojni ne za nadzor ne za sankcioniranje ravnanja, ki je v neskladju z občinskim odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov na območju mesta, temveč je to le mestni inšpektorat«.

Spremeniti način razmišljanja

Pri Snagi poudarjajo, da bo tudi v prihodnjem letu njihovo glavno vodilo upoštevati načela trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva ter spodbujati meščane, da spremenijo nakupovalne navade (manj potrošništva), da se zavejo možnosti ponovne uporabe (izmenjava, deljenje, posojanje), da zmanjšajo količine zavržene hrane in da dosledneje ločujejo odpadke. Tistim, ki imajo težave s prenapolnjenimi zabojniki, najprej svetujejo, naj plastenke in pločevinke stisnejo, kartonsko embalažo pa zložijo. Če to ne pomaga, jim brezplačno dodajo zabojnik. Skupaj z vrtci in šolami ter v sodelovanju s centrom ponovne uporabe bodo še naprej izvajali izobraževalna srečanja in kreativne delavnice.

Nadaljevali bodo tudi leta 2013 začeto zbiranje embalaže in papirja po sistemu od vrat do vrat, s katerim so zmanjšali pogostnost praznjenja zabojnikov za preostanek odpadkov. Mednarodne analize so pokazale, da Ljubljana dosega najvišji delež ločeno zbranih odpadkov in ima najboljši sistem zbiranja komunalnih odpadkov med evropskimi prestolnicami. V desetih letih, od 2004. do 2014., se je količina ločeno zbranih odpadkov povečala za skoraj desetkrat, s 16 na 145 kilogramov na prebivalca, delež ločeno zbranih odpadkov pa je bil predlanskim 66 odstotkov.