Nevihte postajajo intenzivnejše, kar kažejo tudi strele med oblaki

V Sloveniji na leto z oblakov do tal udari povprečno 60.000 strel, še več pa se jih poblisne med oblaki. Na kvadratni kilometer imamo tako približno tri udare strel na leto, kar Slovenijo uvršča med bolj prestreljena območja na svetu. Število je močno sezonsko pogojeno, saj večina udarov nastane v poletnih mesecih med nevihtami, pa tudi geografsko, poenostavljeno rečeno, večkrat se poblisne in zagrmi na zahodu in na skrajnem vzhodu države.

Na Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV) s pomočjo sistema SCALAR spremljajo pojavnost strel že skoraj 30 let. Na podlagi zbranih podatkov ugotavljajo, da se pojavnost udarov strel proti zemlji — to so razelektritve, ki praviloma povzročajo škodo na infrastrukturi in omrežjih — večinoma giblje znotraj dolgoletnih povprečnih vrednosti. »Res pa je, da se v posameznih letih pojavijo izrazitejši nevihtni sistemi, ki lahko pojavnost strel v tistem letu močno dvignejo nad povprečje, zato so medletna nihanja precej velika,« pravi Goran Milev iz EIMV.

Dodaja, da poleg tega opažajo postopno povečevanje števila razelektritev med oblaki (t. i. strele oblak–oblak). »Takšne razelektritve so pogosto povezane z intenzivnejšimi nevihtami, kar bi lahko povezovali tudi s spremembami vremenskih vzorcev oziroma posledicami globalnega segrevanja,« opozarja Milev.

Pojav strele je v naravi sicer fizikalno omejen, zato so tudi tokovi posameznih razelektritev omejeni in se praviloma gibljejo od nekaj tisoč amperov do približno 200.000 amperov. »Na podlagi razpoložljivih meritev ne opažamo, da bi se amplitudna porazdelitev (torej razmerje med šibkejšimi in močnejšimi udari) dolgoročno bistveno spreminjala,« o tem pravi Milev.

Moč udarov je v veliki meri odvisna od lokalne klimatologije, orografije terena ter tudi lastnosti tal (prevodnosti oziroma upornosti), ki vplivajo na to, kje in kako pogosto pride do udarov. »Zato je morebitne spremembe v številu ali prostorski razporeditvi udarov strel treba interpretirati predvsem skozi spremembe vremenskih vzorcev in lokalnih razmer, medtem ko trend “močnejših strel” ni jasno potrjen,« pojasnjuje Milev.

Škoda na infrastrukturi

Na elektroenergetski sistem vplivajo predvsem udari strel proti zemlji, saj povzročajo prenapetosti, izpade in poškodbe opreme. Povečevanje števila razelektritev med oblaki samo po sebi ne povzroča škode, vendar pogosto kaže na intenzivnejše nevihte, ki pa jih spremlja intenzivnejše deževje, močnejši vetrovi, tudi debelejša toča in drugo.

»Škodo zaradi strel v elektroenergetskem sistemu se da zmanjšati, ne pa popolnoma odpraviti,« opozarja Milev. Zato elektroenegetske sisteme gradijo tako, da se učinki strel minimizirajo. Brez elektrike se sodobno življenje namreč hitro ustavi, zato bi bilo izjemno nerodno, če bi vse strele ustavile oskrbo.

Med nevihtami z bliski ni dobro biti ob visokih drevesih ob stavbah in na vzpetinah. FOTO: Dejan Javornik

Zaščitni ukrepi, ki jih uporabljajo elektrodistributerji, se delijo na več vrst. Za zmanjšanje verjetnosti direktnega udara in posledic, je nujna dobra izvedba ozemljitev (nizek upor, redno merjenje, sanacija slabih ozemljitev), pravilno dimenzionirani in vzdrževani izolatorji in uporaba ščitnih oziroma strelovodnih vrvi.

Za omejevanje prenapetosti vgrajujejo kakovostne prenapetostne odvodnike (na vodih, v TP/RTP, pri občutljivi opremi), skrbno  izbirajoi odvodnike glede na napetostni nivo in način ozemljitve in redno preverjajo stanje odvodnikov (starajo se in izgubijo učinkovitost).

Za hitrejšo in selektivno zaščito je pomembno, da so zaščite pravilno nastavljene, da izklopijo le prizadeti odsek (selektivnost), smotrna je uporaba avtomatskega ponovnega vklopa (APV), kjer je primerno (veliko izpadov zaradi strel je prehodnih) in spremljanje statistike izpadov ter prilagoditev nastavitev na problematičnih delih.

Na teh delih je pomembno tudi vzdrževanje in ciljni ukrepi. Za to je nujna analiza lokacij, kjer se ponavljajo izpadi (npr. določeni daljnovodni stebri, prehodi čez grebene), pa tudi lokalni ukrepi: dodatni odvodniki, izboljšanje ozemljitve, menjava izolacije, sprememba konfiguracije. Sistem SCALAR pri tem omogoča operativno spremljanje pojavnosti strel, saj zagotavlja hitro povezavo med dogodkom strele in izpadom, identifikacijo kritičnih območij in dolgoročno načrtovanje izboljšav na podlagi realnih podatkov, ne občutka.

Koristno za podjetja in promet

Naročniki podatkov o atmosferskih razelektritvah so predvsem podjetja, ki imajo bodisi izpostavljeno infrastrukturo bodisi poslovne procese, občutljive na atmosferske vplive. Zato potrebujejo zanesljive informacije za varno obratovanje infrastrukture ter za učinkovito obvladovanje tveganj.

Tradicionalni naročniki so tako operaterji kritične infrastrukture, med njimi so upravljavci elektroenergetskih omrežij in telekomunikacij, poleg njih pa tudi industrijski sistemi, upravljavci prometne infrastrukture, zavarovalnice, meteorološke in raziskovalne institucije in državne službe za zaščito in reševanje, kjer so podatki koristni za situacijsko sliko med izrednimi dogodki.

Spomin na 2023 bledi

Zavarovalnice tudi s plakati opozarjajo, da je bilo lani deset hujših neurij s strelami. »Posledice katastrofalnih naravnih ujm leta 2023 in napovedi strokovnjakov, da bodo vremenski ekstremi vse pogostejši in močnejši, so nas spodbudile k razvoju funkcionalnosti v digitalni poslovalnici i.triglav, s katero lahko prebivalci – ne glede na to, ali so naši zavarovanci ali ne – preverijo izpostavljenost svojega doma oziroma nepremičnine naravnim nesrečam,« na vprašanje, zakaj tak plakat, odgovarjajo v Zavarovalnici Triglav.

S t.i. oceno tveganj lahko za več različnih naslovov nepremičnin preverijo stopnjo izpostavljenosti potresu, poplavam, toči, streli in zemeljskemu plazu. Približno tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, sicer še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost.

Pri oceni tveganj v Zavarovalnici Triglav uporabljajo podatke Agencije za okolje in drugih prisojnih institucij. Glede nevarnosti udara strele na posameznih območjih pa se opirajo na podatke EIMV in tam, kjer je izpostavljenost večja, o tej nevarnosti ozaveščajo javnost. »Po podatkih EIMV imamo na zahodu države na letni ravni najvišjo gostoto strel na kvadratni meter v Evropi. Tudi v Zavarovalnici Triglav večjo škodno pogostost zaradi udara strele beležimo na zahodu in na skrajnem vzhodu države,« pravijo.

Strele lahko poleg tega, da preobremenijo naprave v hiši, povzročijo tudi požar. FOTO: Oste Bakal

»Vremenski ekstremni dogodki so leta 2023 povzročili zgodovinsko visoko škodo, predvsem zaradi neurij s točo in vetrom, ki jih pogosto spremljajo tudi udari strel, ter poplav. Skupna ocenjena vrednost množičnih škodnih dogodkov Skupine Triglav je v letu 2023 znašala kar 212,2 milijona evrov, kar je skoraj desetkrat več kot v celotnem desetletju pred tem,« dodajajo.

Strele zanimajo precej ljudi

Sistem SCALAR ni brezplačen, je pa za iskalce strel na voljo skupnost Blitzortung.org, ki jo sestavljajo zainteresirani posamezniki z vsega sveta z lastnimi detektorji strel. Skupnosti se lahko pridruži vsakdo z območja, ki je trenutno še slabše pokrito, in z namestitvijo naprave za zaznavanje atmosferskih razelektritev izboljša pokritost ter natančnost zaznane lokacije udarov strel. Podatki s posameznih detektorjev se prenašajo na strežnike, kjer se skupno obdelajo in v realnem času objavljajo na spletni aplikaciji. Na podlagi lokacije posamezne naprave in časa prihoda elektromagnetnega impulza (lightning discharge impulse) se lahko s pomočjo več detektorjev v okolici izračuna lokacijo udara strele.

Med intenzivnimi nevihtami lahko v nekaj dneh zabeležijo več kot 10.000 udarov strel. V Sloveniji so najpogostejše v poletnem času, zlasti julija in avgusta. Na spletni strani EIMW je zapis iz 6. avgusta 2019. »Prejšnji konec tedna je pogosto grmelo in treskalo po vsej Sloveniji. Naša ekipa sistema SCALAR, ki med drugim vodi statistiko udarov strel, je zabeležila v tem časovnem obdobju več kot 54.000 strel. Najštevilčnejše so bile v soboto, ko je na področju Slovenije med oblakom in zemljo udarilo 6850 strel,« piše.

Največ jih je udarilo na območju Slovenskega primorja in Banjške planote, dan poprej pa v širši okolici Novega mesta. Po podatkih SCALAR med bolj izpostavljena območja sodijo Kamniško-Savinjske Alpe, mariborsko Pohorje, Julijske Alpe in Slovensko primorje. Večje število udarov strel beležijo tudi na vrhovih: Nanos, Kum, Plešivec, Krvavec in Trdinov vrh.