Nevladniki za večjo preudarnost pri odvzemu volkov
Kmetje pozdravljajo predlagani kvoti odvzema medvedov in volkov, okoljske organizacije pri volkovih opozarjajo na kršitev habitatne direktive in sodb upravnega sodišča.
Odpri galerijo
Po zadnjih podatkih je lani pri nas živelo okoli 80 volkov. Okoljsko ministrstvo za obdobje od 1. oktobra letos do 30. septembra 2019 predlaga odvzem 11 živali. Na fotografiji volk v ljubljanskem živalskem vrtu. FOTO: Jože Suhadolnik
Okoljsko ministrstvo za obdobje od 1. oktobra letos do 30. septembra prihodnje leto predlaga odvzem 200 medvedov in 11 volkov. Pri medvedih je številka skoraj enkrat večja kot v prejšnjem obdobju (113), predvideni odvzem volkov pa je večji za eno žival, vendar bolj razburja.
Osnutek odloka o odvzemu rjavega medveda in volka, ki je nastal na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in pisnega stališča Zavoda RS za varstvo narave, predvideva odstrel 175 medvedov in 25 izgub zaradi pogina, povoza in drugih razlogov. Pri odstrelu volkov je predvidena »varovalka«, ki odstrel prepove, če odvzem odraslih živali doseže 40 odstotkov celotnega načrtovanega odvzema. Poleg tega je predviden prednostni odstrel volkov na območjih z največ škodnih dogodkov.
Odstrel zavarovanih vrst, kot sta medved in volk, sicer ni dovoljen, razen če se ne dokaže, da ni druge zadovoljive možnosti in če odstrel ne škoduje vzdrževanju dobrega stanja populacij.
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer so predlagali radikalni odvzem volka (in medveda) na stanje iz leta 1990, so osnutek odloka podprli. Po njihovem »odraža dejansko stanje na terenu in predstavlja prvi korak k izboljšanju razmer«. Povsem drugačnega mnenja so v okoljskih nevladnih organizacijah. Svoje pripombe na osnutek odloka je včeraj, ko se je iztekla enomesečna javna razprava, na okoljsko ministrstvo v imenu organizacij, združenih v mreži Plan B za Slovenijo, in WWF Adria oddal Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Odstrelu volkov nasprotuje in predlaga, da se vsebina, ki se nanaša nanj, iz odloka izloči.
Odstrel volkov je »v nasprotju z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in habitatno direktivo, ker ne obstaja problem, ki bi utemeljeval takšen poseg v populacijo volka, za reševanje predstavljenih problemov pa obstajajo drugi načini razreševanja«, navaja PIC v dokumentu, ki ga je poslal na okoljsko ministrstvo.
»Pri enakem pravnem stanju kot lani in predlani okoljsko ministrstvo na podlagi istih razlogov predlaga vladi, da odredi odstrel volkov, čeprav imamo že dve sodni odločbi, ki govorita proti takšnemu ukrepu,« prvi argument za pritožbo navaja okoljska pravnica v PIC Senka Šifkovič Vrbica. PIC in Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije DONDES sta zoper odlok okoljskega ministrstva za odvzem volkov iz narave za leto 2017 na upravno sodišče vložila tožbo, ki ji je sodišče ugodilo marca letos in izdalo začasno odredbo o zadržanju odloka. Zoper odlok o odvzemu za obdobje do 30. septembra 2018 postopek pred upravnim sodiščem še teče, sodišče pa je 22. januarja letos izdalo začasno odredbo o zadržanju njegovega izvajanja. Zdaj sta se obe organizaciji pritožili tudi zoper odlok o odvzemu volka za obdobje do 30. septembra 2019.
Šifkovič Vrbica poudarja, da nevladne organizacije niso za popolno ukinitev odvzema volkov, saj se zavedajo problema škod, ki jih kmetom povzročajo divje zveri. Pri volku zagovarjajo takšen odvzem, ki bi namesto na razporeditvi po lovsko upravljavskih območjih temeljil na individualnih odločbah v primeru ponavljajočih se škod pri istem oškodovancu, ki jih ni mogoče preprečiti z metodami za varovanje domačih živali. »Takrat, ko nastane konflikten primer, se na mestu, kjer nastane, ukrepa z individualno odločbo.« Takšen ukrep je zakonsko opredeljen v uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrst in je v duhu habitatne direktive, pravi okoljska pravnica, ki se sprašuje o smiselnosti uravnavanja populacije z ukrepom, ki je vezan zgolj na datum odloka. »V 14 dnevih po izdaji odloka pospravijo vse volkove. Kakšno uravnavanje populacije je to?«
Kot tretji argument proti odstrelu volkov Šifkovič Vrbica navaja primer Hrvaške, kjer je populacija volkov številčnejša in so številčnejši tudi primeri škode, odstrel pa se ne načrtuje že od leta 2013.
Rok Černe z ZGS utemeljitve nevladnikov zavrača s protiargumenti. Glede prepovedi odstrela volkov na Hrvaškem pravi, da tamkajšnja populacija kljub temu rahlo upada. Nasprotno v Sloveniji zadnjih deset let, v katerih so se večinoma izvajali odstreli, populacija narašča. Po zadnjih podatkih je lani pri nas živelo okoli 80 volkov. »Očitno je upravljanje z odstrelom na volkove vpliva bolje kot upravljanje na Hrvaškem, kjer odstrela nimajo, a volkove nezakonito pobijajo.«
Na stališče, da bi bilo treba za odvzeme določiti individualne živali, ki povzročajo težave, Černe odgovarja, da je ustreliti volka bistveno težje kot ustreliti medveda. Po takšen pristopu se že odstreljujejo problematični volkovi, gre običajno za stare volkove, ki zahajajo v bližino naselij, vendar to po njegovem mnenju ne rešuje težav, ki jih prinaša prostorsko širjenje volkov. »Pred desetimi leti na drugi strani avtoceste proti Primorski ni bilo stabilnih tropov volkov. Zdaj sta se tam vzpostavila dva stabilna tropa, ki sta prisotna na Nanosu, v Trnovskemu gozdu in Hrušici. Tudi na Ljubljanskem vrhu in Menišiji pred desetimi leti ni bilo teritorialnega tropa, zdaj je tam stalno prisoten. Za dolgoročno ohranitev volkov je dobro, da širjenje ni prehitro.«
Škode zaradi napadov volkov so bile največje leta 2010, ko so letno znašale okoli 350.000 evrov. Zdaj se gibljejo med 100 in 150 tisoč evrov. Leto 2010 je bilo tudi prelomno, saj je ZGS z rejci začel aktivno reševati problem škod po medvedu in volku z razdeljevanjem zaščitnih elektromrež. »Z razdelitvijo okoli 100 kompletov se je zaščitilo veliko premoženja. Aktivno razdeljujemo tudi pastirske pse, nameščali smo medovarne smetnjake in kompostnike … Vsi zaščitni ukrepi so pripomogli k lažjemu sobivanju ljudi in divjih zveri in k temu, da se škode niso povečale,« je prepričan Černe.
Višino odvzema medvedov je ZGS določil v višini predvidenega prirasta v letu 2019 (200 osebkov). Odločitev je utemeljil na podlagi štetij v letu 2007 in 2015, ki sta pokazali, da je populacija medvedov v tem obdobju zrasla za 40 odstotkov. Podatki iz projekta Dinalp Bear pa kažejo, da je v naslednjih dveh letih zrasla še hitreje. Poleg tega je javnomnenjska raziskava v okviru projekta pokazala, da so ljudje medvedom splošno naklonjeni, a vseeno menijo, da jih je preveč in povzročajo preveč težav. »Iz evolucijskega vidika je populacija v Sloveniji – ta je del dinarske populacije, ki ima eno največjih gostot na svetu – tako velika, da ni več potrebno njeno povečevanje. »Zato smo se odločili, da bo odstrel tolikšen, da se bo rast populacije ustavila. Pomembno je, da slišimo, kaj nam ljudje, ki z medvedom sobivajo, sporočajo.«
Škode po medvedu so zadnjih deset let stabilne, zelo odvisne so od razpoložljivosti hrane v naravnem okolju, zlasti letnega obroda bukve. V zadnjih letih pa je več škod na govedu, ki jih povzročajo tako medvedi kot volkovi. »Te težave se moramo šele dobro lotiti,« pravi Černe.
Včeraj do 14.30 je na okoljsko ministrstvo prispelo osem pripomb na odlok. Poslali so jih občini Sodražica in Osilnica, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, revija Osvoboditev živali, generalni direktorat za okolje Evropske komisije in tri fizične osebe. O njih bo razpravljala strokovna komisija za podporo pri načrtovanju upravljanja z velikimi zvermi v okviru okoljskega ministrstva. To bo nato sprejelo končno odločitev glede osnutka odloka in ga poslalo v potrjevanje na vlado.
Osnutek odloka o odvzemu rjavega medveda in volka, ki je nastal na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in pisnega stališča Zavoda RS za varstvo narave, predvideva odstrel 175 medvedov in 25 izgub zaradi pogina, povoza in drugih razlogov. Pri odstrelu volkov je predvidena »varovalka«, ki odstrel prepove, če odvzem odraslih živali doseže 40 odstotkov celotnega načrtovanega odvzema. Poleg tega je predviden prednostni odstrel volkov na območjih z največ škodnih dogodkov.
Odstrel zavarovanih vrst, kot sta medved in volk, sicer ni dovoljen, razen če se ne dokaže, da ni druge zadovoljive možnosti in če odstrel ne škoduje vzdrževanju dobrega stanja populacij.
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer so predlagali radikalni odvzem volka (in medveda) na stanje iz leta 1990, so osnutek odloka podprli. Po njihovem »odraža dejansko stanje na terenu in predstavlja prvi korak k izboljšanju razmer«. Povsem drugačnega mnenja so v okoljskih nevladnih organizacijah. Svoje pripombe na osnutek odloka je včeraj, ko se je iztekla enomesečna javna razprava, na okoljsko ministrstvo v imenu organizacij, združenih v mreži Plan B za Slovenijo, in WWF Adria oddal Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Odstrelu volkov nasprotuje in predlaga, da se vsebina, ki se nanaša nanj, iz odloka izloči.
Okoljsko ministrstvo mimo sodišča
Odstrel volkov je »v nasprotju z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in habitatno direktivo, ker ne obstaja problem, ki bi utemeljeval takšen poseg v populacijo volka, za reševanje predstavljenih problemov pa obstajajo drugi načini razreševanja«, navaja PIC v dokumentu, ki ga je poslal na okoljsko ministrstvo.
»Pri enakem pravnem stanju kot lani in predlani okoljsko ministrstvo na podlagi istih razlogov predlaga vladi, da odredi odstrel volkov, čeprav imamo že dve sodni odločbi, ki govorita proti takšnemu ukrepu,« prvi argument za pritožbo navaja okoljska pravnica v PIC Senka Šifkovič Vrbica. PIC in Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije DONDES sta zoper odlok okoljskega ministrstva za odvzem volkov iz narave za leto 2017 na upravno sodišče vložila tožbo, ki ji je sodišče ugodilo marca letos in izdalo začasno odredbo o zadržanju odloka. Zoper odlok o odvzemu za obdobje do 30. septembra 2018 postopek pred upravnim sodiščem še teče, sodišče pa je 22. januarja letos izdalo začasno odredbo o zadržanju njegovega izvajanja. Zdaj sta se obe organizaciji pritožili tudi zoper odlok o odvzemu volka za obdobje do 30. septembra 2019.
Šifkovič Vrbica poudarja, da nevladne organizacije niso za popolno ukinitev odvzema volkov, saj se zavedajo problema škod, ki jih kmetom povzročajo divje zveri. Pri volku zagovarjajo takšen odvzem, ki bi namesto na razporeditvi po lovsko upravljavskih območjih temeljil na individualnih odločbah v primeru ponavljajočih se škod pri istem oškodovancu, ki jih ni mogoče preprečiti z metodami za varovanje domačih živali. »Takrat, ko nastane konflikten primer, se na mestu, kjer nastane, ukrepa z individualno odločbo.« Takšen ukrep je zakonsko opredeljen v uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrst in je v duhu habitatne direktive, pravi okoljska pravnica, ki se sprašuje o smiselnosti uravnavanja populacije z ukrepom, ki je vezan zgolj na datum odloka. »V 14 dnevih po izdaji odloka pospravijo vse volkove. Kakšno uravnavanje populacije je to?«
Kot tretji argument proti odstrelu volkov Šifkovič Vrbica navaja primer Hrvaške, kjer je populacija volkov številčnejša in so številčnejši tudi primeri škode, odstrel pa se ne načrtuje že od leta 2013.
Volkovi se širijo
Rok Černe z ZGS utemeljitve nevladnikov zavrača s protiargumenti. Glede prepovedi odstrela volkov na Hrvaškem pravi, da tamkajšnja populacija kljub temu rahlo upada. Nasprotno v Sloveniji zadnjih deset let, v katerih so se večinoma izvajali odstreli, populacija narašča. Po zadnjih podatkih je lani pri nas živelo okoli 80 volkov. »Očitno je upravljanje z odstrelom na volkove vpliva bolje kot upravljanje na Hrvaškem, kjer odstrela nimajo, a volkove nezakonito pobijajo.«
Na stališče, da bi bilo treba za odvzeme določiti individualne živali, ki povzročajo težave, Černe odgovarja, da je ustreliti volka bistveno težje kot ustreliti medveda. Po takšen pristopu se že odstreljujejo problematični volkovi, gre običajno za stare volkove, ki zahajajo v bližino naselij, vendar to po njegovem mnenju ne rešuje težav, ki jih prinaša prostorsko širjenje volkov. »Pred desetimi leti na drugi strani avtoceste proti Primorski ni bilo stabilnih tropov volkov. Zdaj sta se tam vzpostavila dva stabilna tropa, ki sta prisotna na Nanosu, v Trnovskemu gozdu in Hrušici. Tudi na Ljubljanskem vrhu in Menišiji pred desetimi leti ni bilo teritorialnega tropa, zdaj je tam stalno prisoten. Za dolgoročno ohranitev volkov je dobro, da širjenje ni prehitro.«
Škode zaradi napadov volkov so bile največje leta 2010, ko so letno znašale okoli 350.000 evrov. Zdaj se gibljejo med 100 in 150 tisoč evrov. Leto 2010 je bilo tudi prelomno, saj je ZGS z rejci začel aktivno reševati problem škod po medvedu in volku z razdeljevanjem zaščitnih elektromrež. »Z razdelitvijo okoli 100 kompletov se je zaščitilo veliko premoženja. Aktivno razdeljujemo tudi pastirske pse, nameščali smo medovarne smetnjake in kompostnike … Vsi zaščitni ukrepi so pripomogli k lažjemu sobivanju ljudi in divjih zveri in k temu, da se škode niso povečale,« je prepričan Černe.
Medvedi se ne smejo več množiti
Višino odvzema medvedov je ZGS določil v višini predvidenega prirasta v letu 2019 (200 osebkov). Odločitev je utemeljil na podlagi štetij v letu 2007 in 2015, ki sta pokazali, da je populacija medvedov v tem obdobju zrasla za 40 odstotkov. Podatki iz projekta Dinalp Bear pa kažejo, da je v naslednjih dveh letih zrasla še hitreje. Poleg tega je javnomnenjska raziskava v okviru projekta pokazala, da so ljudje medvedom splošno naklonjeni, a vseeno menijo, da jih je preveč in povzročajo preveč težav. »Iz evolucijskega vidika je populacija v Sloveniji – ta je del dinarske populacije, ki ima eno največjih gostot na svetu – tako velika, da ni več potrebno njeno povečevanje. »Zato smo se odločili, da bo odstrel tolikšen, da se bo rast populacije ustavila. Pomembno je, da slišimo, kaj nam ljudje, ki z medvedom sobivajo, sporočajo.«
Škode po medvedu so zadnjih deset let stabilne, zelo odvisne so od razpoložljivosti hrane v naravnem okolju, zlasti letnega obroda bukve. V zadnjih letih pa je več škod na govedu, ki jih povzročajo tako medvedi kot volkovi. »Te težave se moramo šele dobro lotiti,« pravi Černe.
Na ministrstvo prispelo osem pripomb
Včeraj do 14.30 je na okoljsko ministrstvo prispelo osem pripomb na odlok. Poslali so jih občini Sodražica in Osilnica, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, revija Osvoboditev živali, generalni direktorat za okolje Evropske komisije in tri fizične osebe. O njih bo razpravljala strokovna komisija za podporo pri načrtovanju upravljanja z velikimi zvermi v okviru okoljskega ministrstva. To bo nato sprejelo končno odločitev glede osnutka odloka in ga poslalo v potrjevanje na vlado.
