»Ni šlo za požare, ampak vžige«

Kemis doslej prejel osem zahtevkov o povzročeni škodi. Za opremo gasilcev namenil 30.000 evrov. Iz Tojnice odstranjene 99-odstotkov gošče.

Objavljeno
09. junij 2017 20.13
Emil Nanut, direktor Kemisa. Vrhnika, 31. maj 2017 [Emil Nanut,direktorji,Kemis,Vrhnika,portreti]
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Skoraj mesec dni po požaru v vrhniškem Kemisu so odprta še številna ključna vprašanja, kot sta denimo, ali je v podjetju res zagorelo vsak mesec, in kaj je tam delal prepovedani atrazin. Nanje je odgovarjal direktor Kemisa Emil Nanut, direktorica VGP Drava Ptuj Mirjana Fesel pa je pojasnila, kako poteka sanacija potoka Tojnice.

Vodstvo Kemisa je večkrat obljubilo, da bo odgovarjalo za škodo, ki je nastala zaradi nesreče, poudarja pa, da bodo sanirali le tisto, za katero bo dokazano, da je bila posledica požara. Prvega junija so na spletni strani objavili elektronski naslov in telefonsko številko za sprejemanje zahtevkov oškodovancev. Do sedmega junija so prejeli osem zahtevkov oziroma obvestil o nastali škodi. »Utemeljenost in višino odškodninskih zahtevkov ugotavlja v skladu z zavarovalno pogodbo zavarovalnica, zato tudi vso zadevo predamo v reševanje njej in sami ne vodimo evidence teh podatkov,« odgovarja Nanut.

Doslej so namenili 30.000 evrov pomoči gasilcem za nakup opreme, ki je bila v požaru uničena. Celotna škoda na opremi gasilcev je ocenjena na okoli 230.000 evrov, vrhniška občina bo za nakup nove opreme namenila 150.000 evrov.

Nenevarne odpadke mešajo z nevarnimi

Prednost pri sanaciji onesnaževanja je imel potok Tojnica. Iz njega je bilo po besedah Mirjane Fesel, direktorice VGP Drava Ptuj, ki ga je država pooblastila za čiščenje močno onesnaženega vodotoka, odstranjenih preko 99 odstotkov oljne gošče. Še prejšnji teden je potekalo čiščenje priobalnih zemljišč in brežine po celotni dolžini Tojnice. Zdaj so na prizorišču trije do štirje delavci omenjenega podjetja, ki izvajajo nadzor in odstranjujejo snovi, ki se nabirajo nad pregradami na potoku, strokovno pa Feselova dogajanje spremlja vsak dan.

Sanacija tovarniškega pogorišča, ki jo izvajajo delavci Kemisa, poteka tako, da v tovarno vnašajo nenevarne odpadke, s katerimi zgoščujejo s požarno vodo zmešane odpadke, ki so ostali na požarišču, in tako pripravljene odpadke vozijo na sežig v tujino, pojasnjuje direktor Kemisa Nanut. »To dejavnost je dovolil tudi inšpektor,« dodaja.

V nadaljevanju sanacije bodo v tovarni vzpostavljene električne in druge inštalacije. Sledila bo montaža varnostnih sistemov v nepoškodovanem delu objekta. Naslednje korake pa je »v tem trenutku težje načrtovati, saj bodo odvisni tudi od rezultatov inšpekcijskih in drugih pregledov. Ti bodo najverjetneje zahtevali nadgradnje nekaterih doslej dovoljenih sistemov varovanja in nadzora«, Nanut v odgovoru tudi posredno priznava pomanjkljivosti teh sistemov v tovarni.

»Ni šlo za požare, ampak vžige«

Na vprašanje, kolikokrat pred zadnjo nesrečo je v Kemisu zagorelo – sam je večkrat izjavil, da so se manjši požari dogajali enkrat ali dvakrat mesečno –, odgovarja, da je pri izjavah uporabil napačno terminologijo. »Ni šlo za požare, ampak vžige. Ob ravnanju z nevarnimi snovmi se ti lahko zgodijo. To je približno tako kot pri varjenju; tudi pri tem lahko preskoči iskra in sproži vžig, vendar so ti pričakovani ter nadzorovani, zato smo nanje popolnoma pripravljeni.« Do vžigov je torej prišlo pri pripravi odpadkov (npr. mletju), zaposleni pa so bili usposobljeni za hitro in učinkovito posredovanje, zagotavlja.

Podjetje je v času požara skladiščilo 871 ton odpadkov, 456 ton nevarnih. Ocena, kateri so zgoreli, bo znana takrat, ko bo Kemis vse ostanke odpeljal na dokončno odstranitev. K oceni, koliko in kateri odpadki so skupaj s požarno vodo stekli v Tojnico, kar prav tako ni znano, bodo po besedah Nanuta pomagale tudi analize, ki so bile opravljene doslej in še bodo v prihodnosti.

Od kod je prišel atrazin?

V požaru je zgorela skoraj tona pesticidov, med njimi tudi neznana količina atrazina, katerega presežno vrednost so zatem pokazale meritve vode in sedimenta Tojnice. Od koga je Kemis prejel atrazin, že 14 let prepovedan pesticid, ki spada med obstojna organska onesnaževala in hormonske motilce, direktor odgovarja, da niso bili dolžni preverjati kemične sestave prejetih odpadkov. Odpadke, tako nevarne kot nenevarne, so imeli skladno z evropsko zakonodajo razvrščene na seznamu po skupinah.

Odpadni atrazin spada v skupino pesticidov in drugih zaščitnih sredstev v kmetijstvu, ki so jih skupaj z njihovo embalažo prevzemali od povzročiteljev odpadka pod različnimi številkami, in so jih sprejemali pod različnimi številkami, ki predstavljajo različne skupine teh odpadkov. »Večina odpadnih pesticidov in njihova embalaža od fizičnih oseb se nahaja med odpadki pod številko 20 01 19 (pesticidi, ki so navedeni tudi v okoljevarstvenem dovoljenju), in jih dobimo neposredno preko komunalnih podjetij,« pojasnjuje.