Tiskane izdaje
Ljubljana – Podjetjem, ki so na leto dala na trg manj kot 15 ton embalaže, ni bilo treba plačevati za ravnanje z odpadno embalažo. Po novem bodo morala poročati vsa podjetja, kdo jih bo nadziral, pa ni popolnoma jasno, inšpektorjev ni dovolj.
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) so več let opozarjale, da je podjetij, ki dajo na trg manj kot 15 ton embalaže v Sloveniji veliko, dogajalo se je, da so Droe prevzele več odpadne embalaže, kot so je na trg dali njihovi zavezanci, v skladiščih komunalnih podjetij pa so kljub temu nastajali kupi neprevzete odpadne embalaže. Večja podjetja so tako plačevala stroške ravnanja z odpadno embalažo za še manjša podjetja. V komunalah dodajajo, da je bilo tudi nekaj zlorab tega »odpustka«, podjetja so ustavila prodajo pred 15 tonami embalaže in nadaljevala prodajo pod novim imenom. Vse te očitke je računsko sodišče združilo v zahtevo za spremembo sistema. Ministrstvo za okolje je v spremembi uredbe o embalaži določilo, da morajo vsa podjetja, ki proizvajajo, uvažajo in prodajajo embalažo poročati o količinah embalaže.
Mala in srednja podjetja opozarjajo na previsoke stroške administracije, večja podjetja pa bodo lahko celo nekaj prihranila. Inšpekcija za okolje je že odločila, da odpadna embalaža postane komunalni odpadek, če leži v skladišču komunalnega podjetja več kot eno leto. To pomeni, da za nadaljnje delo z njo plačamo vsi občani s položnicami za odvoz odpadkov. Vsaka komunala ima uradno še kak starejši kup.
Inšpektorjev premalo
Na vprašanje, ali imajo dovolj zaposlenih za preverjanje upoštevanja novih pravil za embalažo, so z inšpektorata za okolje prek ministrstva za okolje in prostor odgovorili, da bodo »nadzor izvajali na način, kot ga predpisujejo zakoni o upravnem postopku, o inšpekcijskem nadzoru in varstvu okolja«. »Izbor zavezancev, ki jih inšpekcija za okolje in naravo pregleda v rednem delu, je razviden iz letnega načrta dela. Prijave pa bodo obravnavane glede na njihovo prioriteto,« pravijo na inšpektoratu. Na očitek, da niso odgovorili, so dodali, da se število inšpektorjev zaradi spremembe uredbe o embalaži ni spremenilo. »Ker je število nadzorovanih predpisov tako obsežno, je inšpektorat pred leti določil prioritete zato, da se najnujnejše zadeve obravnavajo najprej,« dodajajo. Letos je predvidenih vsaj 20 pregledov v komunalnih podjetjih in Droe.
»Mi smo za ureditev tega področja in za čisto okolje, vendar s to uredbo tega ne bomo rešili, ampak samo povečali administracijo in stroške. Dejstvo je, da uredba ne bo spremenila ravnanja z embalažo,« pravijo v obrtno-podjetniški zbornici. Poznavalci področja opozarjajo, da Slovenija na nobenem področju ne pozna spodbud, ampak samo omejitve in kazni. V primeru embalaže bi lahko spodbujala zmanjševanje količin, nekoliko bi lahko spremenila davčno politiko, da bi se z zbiranjem določenih vrst embalaže lahko ukvarjala tudi manjša podjetja in težave sistemsko pregledala, ne le gasila požarov na eni in sprožala novih na drugi strani.
Mokra embalaža je težja
V komunalnih podjetjih opozarjajo, da Droe mogoče sploh niso prevzemale preveč odpadne embalaže. Suha plastenka tehta deset gramov, če so v njej tri ali štiri kapljice, pa 13 gramov. Podobno je s folijami in drugim, razlika v teži embalaže v suhem in deževnem dnevu je lahko tudi 30 odstotkov. Poleg tega veliko odpadne embalaže konča tudi v zabojnikih za mešane odpadke. »Vhodnih in izhodnih podatkov se tako ne da preprosto primerjati,« trdijo v ljubljanski Snagi, kjer so že pred časom ugotovili, da bi bilo z odpadno embalažo veliko manj težav, če bi imeli samo eno embalažno družbo v državni lasti.
Priznavajo, da je bilo mogoče preveč zlorab omejitve na 15 ton, vendar sedanja sprememba nalaga preveč dela in tudi stroškov. Evropska direktiva tudi zato omenja možnost, da je ureditev za mala in srednja podjetja lahko drugačna. Poznavalci predlagajo pavšal, denimo dvesto evrov na leto, za odpadno embalažo do določene količine, mogoče do pet ton. Tako ureditev imajo v Avstriji, kjer pa morajo vsi, ki dajejo embalažo na trg, voditi evidenco. Sicer interno, vendar tako, da pri preverjanju inšpektorjev lahko dokažejo, da na trg niso dali več embalaže, kot je omejitev. Obstaja pa tudi razlika, ki je podaljšek ureditve za trgovinske blagovne znamke. Do zdaj je veljalo, da za ravnanje z embalažo trgovskih znamk plačujejo trgovci, čeprav bi to po pravilih morali plačevati dejanski proizvajalci embalaže. To je tudi težava s kartoni za pice, ki jo poudarjajo obrtniki. O embalaži bi moral poročati proizvajalec kartona, ne picopek.
Poročanje, vsi obrazci so na spletni strani Arso, pa bo po mnenju poznavalcev vendarle imelo eno pozitivno plat. Omogočalo bo usmerjeno delo inšpektorjev. Ti bodo prva poročila za letos dobili marca prihodnje leto. Težav novela uredbe ne bo odpravila, v komunalnih podjetjih ne verjamejo, da bodo konec leta kupi odpadne embalaže v skladiščih manjši, prav zaradi nelojalne konkurence embalažnih družb in zniževanja stroškov njihovih ustanoviteljev.
