Nismo pripravljeni na boj za preživetje
Po svetu se vrstijo protesti za podnebno ukrepanje, a tudi nasilne demonstracije zaradi višjih cen naftnih derivatov
Odpri galerijo
Edina zelena alternativa je zmanjšana poraba energije, rezerve so ogromne, pravi Matevž Lenarčič. FOTO: Reuters
»Edina rešitev je široka pobuda od spodaj,« se strinjajo naravovarstveniki, tudi Matevž Lenarčič in Anton Komat, ob vprašanju, ali bo vrh v Katovicah res prinesel dogovor o natančnem načrtu podnebnega blaženja. A pomembno vprašanje je, ali imamo za to še dovolj časa.
»Učinkovit globalni dogovor o boju proti povzročiteljem emisij in posledično podnebnih sprememb je nemogoč. Zahodna demokracija, ki je bila izvožena predvsem zaradi globalne trgovine in koncentracije dobičkov v vse kotičke sveta, deluje po diktatu kapitala oziroma psihopatov, ki ga upravljajo. Tu prostora za empatijo, ki je nujna za dogovor, ki bo izboljšal življenje tudi drugim, ne le sebi, ni. Prodaja in preprodaja orožja, nenehne politične grožnje, strateški in nacionalni interesi, migrantska vprašanja in ustvarjanje ozračja globalnega vojaškega spopada je današnja slika na svetovnem političnem parketu. Na svetu zdaj poteka 42 vojn. V takšnih razmerah je razprava o kakovosti okolja in podnebnih spremembah prav smešna. Če z orožjem, ki je glavni trgovski produkt visoke politike, lahko pobijejo več milijonov ljudi, zakaj bi jih potem skrbelo zdravje teh ljudi,« se sprašuje Matevž Lenarčič. Dodaja pa, da imajo več možnosti ter uspehov lokalni in regionalni dogovori, ki so se že v preteklosti izkazali za učinkovite.
Težava je, da vse vsak dan bombardirajo z oglasi za trgovine, imamo črne petke in novoletna rajanja. »Odnos do okolja bi morali popolnoma spremeniti. Ljudje zdaj verjamejo, da nas bo rešila tehnologija, čeprav je prav tehnologija povzročila težave. Zelo pomembna je pobuda od spodaj, ulice so zamenjale že veliko oblasti. A dlje ko bo trajalo, da bomo zamenjali gospodarski politični sistem, ki ne gre skupaj z ohranjanjem človeku prijaznega okolja, dražje bo,« pravi Lenarčič. Pri tem opozarja, da je zelena energija mit, ustvarjen s ciljem nadaljevati nebrzdan razvoj in povečevati dobičke v sedanjem liberalnem kapitalizmu, edina zelena alternativa je zmanjšana poraba energije. Rezerve so ogromne.
Za Komata pa so demonstracije v Franciji začetek pokanja družbene ureditve. Neomejena gospodarska rast pri sedmih milijardah ljudi ni mogoča, saj to pomeni še večje uničevanje narave, od katere smo odvisni, in ni neomejena. »Višje ali nižje temperature so problem, a še večja sta zmanjševanje plodnosti in uničevanje prsti,« pravi Komat in dodaja, da se na elito ni mogoče zanašati, saj je ne zanima, kaj se dogaja s planetom, ampak zgolj dobiček. Elita računa na to, da bo lahko pobegnila pred najhujšimi posledicami človekovega ropanja narave, nas pa pustila, da se potolčemo za omejene vire,« opozarja Komat. Pri nas po njegovem mnenju prenesemo veliko, več kot Francozi, a tudi pri nas bo hudo.
V razvitih državah bodo emisije letos spet višje, po petih zaporednih letih zniževanja, je opozorila Mednarodna agencija za energijo. To je bolj kot kdaj prej povezano z osebno uporabo energetntov, saj podatki agencije kažejo, da je višja poraba nafte in plina v Severni Ameriki, Evropski uniji in drugih razvitih državah daleč presegla znižanje porabe premoga. Tako v IEA za letos pričakujejo za pol odstotka višje emisije kot lani. »Čeprav je rast emisij nižja kot gospodarska rast (2,4 odstotka), je to zelo skrb zbujajoče, saj morajo imeti emisije vrh čim prej in nato začeti strmo padati,« pravijo v IEA. Dodajajo, da bodo emisije letos zrasle tudi v državah v razvoju. Podatke za ves svet bo IEA objavila marca.
»Učinkovit globalni dogovor o boju proti povzročiteljem emisij in posledično podnebnih sprememb je nemogoč. Zahodna demokracija, ki je bila izvožena predvsem zaradi globalne trgovine in koncentracije dobičkov v vse kotičke sveta, deluje po diktatu kapitala oziroma psihopatov, ki ga upravljajo. Tu prostora za empatijo, ki je nujna za dogovor, ki bo izboljšal življenje tudi drugim, ne le sebi, ni. Prodaja in preprodaja orožja, nenehne politične grožnje, strateški in nacionalni interesi, migrantska vprašanja in ustvarjanje ozračja globalnega vojaškega spopada je današnja slika na svetovnem političnem parketu. Na svetu zdaj poteka 42 vojn. V takšnih razmerah je razprava o kakovosti okolja in podnebnih spremembah prav smešna. Če z orožjem, ki je glavni trgovski produkt visoke politike, lahko pobijejo več milijonov ljudi, zakaj bi jih potem skrbelo zdravje teh ljudi,« se sprašuje Matevž Lenarčič. Dodaja pa, da imajo več možnosti ter uspehov lokalni in regionalni dogovori, ki so se že v preteklosti izkazali za učinkovite.
Težava je, da vse vsak dan bombardirajo z oglasi za trgovine, imamo črne petke in novoletna rajanja. »Odnos do okolja bi morali popolnoma spremeniti. Ljudje zdaj verjamejo, da nas bo rešila tehnologija, čeprav je prav tehnologija povzročila težave. Zelo pomembna je pobuda od spodaj, ulice so zamenjale že veliko oblasti. A dlje ko bo trajalo, da bomo zamenjali gospodarski politični sistem, ki ne gre skupaj z ohranjanjem človeku prijaznega okolja, dražje bo,« pravi Lenarčič. Pri tem opozarja, da je zelena energija mit, ustvarjen s ciljem nadaljevati nebrzdan razvoj in povečevati dobičke v sedanjem liberalnem kapitalizmu, edina zelena alternativa je zmanjšana poraba energije. Rezerve so ogromne.
Začetek pokanja družbene ureditve
Za Komata pa so demonstracije v Franciji začetek pokanja družbene ureditve. Neomejena gospodarska rast pri sedmih milijardah ljudi ni mogoča, saj to pomeni še večje uničevanje narave, od katere smo odvisni, in ni neomejena. »Višje ali nižje temperature so problem, a še večja sta zmanjševanje plodnosti in uničevanje prsti,« pravi Komat in dodaja, da se na elito ni mogoče zanašati, saj je ne zanima, kaj se dogaja s planetom, ampak zgolj dobiček. Elita računa na to, da bo lahko pobegnila pred najhujšimi posledicami človekovega ropanja narave, nas pa pustila, da se potolčemo za omejene vire,« opozarja Komat. Pri nas po njegovem mnenju prenesemo veliko, več kot Francozi, a tudi pri nas bo hudo.
Emisije so zrasle
V razvitih državah bodo emisije letos spet višje, po petih zaporednih letih zniževanja, je opozorila Mednarodna agencija za energijo. To je bolj kot kdaj prej povezano z osebno uporabo energetntov, saj podatki agencije kažejo, da je višja poraba nafte in plina v Severni Ameriki, Evropski uniji in drugih razvitih državah daleč presegla znižanje porabe premoga. Tako v IEA za letos pričakujejo za pol odstotka višje emisije kot lani. »Čeprav je rast emisij nižja kot gospodarska rast (2,4 odstotka), je to zelo skrb zbujajoče, saj morajo imeti emisije vrh čim prej in nato začeti strmo padati,« pravijo v IEA. Dodajajo, da bodo emisije letos zrasle tudi v državah v razvoju. Podatke za ves svet bo IEA objavila marca.
