Obalni pasovi dreves so v redu, a niso dovolj
Podnebje: Več držav bi znižalo svoje zaveze tudi z napovedjo sajenja dreves na obalah, ki bi skladiščila ogljik
Odpri galerijo
1213 1213reme
Na podnebnem vrhu v Madridu pozornost vzbujajo tudi predlogi, da bi v zmanjšanje emisij štelo tudi sajenje dreves na obalah, zlasti mangrov. To je v interesu nekaterih držav in tudi družb, ki ne vidijo prihodnosti povsem brez kurjenja fosilnih goriv. Drevesa na obalah so tako imenovani moder ogljik.
Organizacija Podnebni analitiki (Climate Analytics) opozarja, da ni tako preprosto. Moder ogljik je tisti, ki ga vgradijo obalni pasovi mangrov, morske trave in slana močvirja. »Uporaba ocen količin zajetega ogljika v nacionalnih ciljih za zmanjšanje emisij lahko zmanjša cilje za druge sektorje, to pa lahko ogrozi možnosti sveta za omejitev segrevanja za največ 1,5 stopinje Celzija. Modri ogljik ne bi smel postati zamenjava za hitro zmanjšanje emisij v drugih sektorjih,« opozarjajo analitiki in dodajajo, da se podnebnih učinkov naravnega skladiščenja ogljika in emisij fosilnih goriv ne da primerjati. To bi morala biti ločena cilja.
Izkušnje pri preučevanju poti ogljika pri uporabi tal, spremembi rabe tal in gozdarstvu kažejo, da vključevanje naravnega zajemanja ogljika, tako imenovanih ponorov, v zaveze držav ustvarja vrzeli, topel zrak, zlasti pa težave pri merjenju, poročanju in potrjevanju podatkov.
Sedanja ureditev poročanja in merjenja ne predvideva, da bi države za povečanje emisij štele tudi izgube zaradi ekstremnih dogodkov ali podnebnih motenj. Pri modrem ogljiku bi to bile izgube zelenega pasu zaradi morskih vročinskih valov, naraščanja morske gladine in ekstremnega vremena z visokimi valovi. Zeleni pasovi pa bi še vedno šteli v celoti kot zmanjšanje emisij. »Nedavno odmrtje obalnih življenjskih okolij med vročinskimi valovi v Avstraliji je jasno pokazalo, kako velike so lahko izgube,« pravijo analitiki.
Poudarjanje zmožnosti obalnih življenjskih okolij za zajemanje ogljika je poleg tega pretirano. Zmožnost za zmanjšanje emisij in zajemanje ogljika iz atmosfere je zelo negotova in premajhna za resne načrte. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je izračunal, da bi obalni ekosistemi lahko zajeli le 0,5 odstotka letnih emisij.
Obnova življenjskih okolij lahko prinese več koristi, če se svetovne emisije zmanjšajo. Tako nasadi mangrov lahko varujejo obale pred hujšimi posledicami vremenskih ekstremov, pasovi morske trave in slana močvirja pa lahko bolje zajemajo ogljik. Državne zaveze za zmanjšanje emisij niso dovolj ambiciozne, da bi zadržale segrevanje pod 1,5 stopinje Celzija. Preseganje te meje pa bi po poročilu IPCC povzročilo skoraj popolno izgubo vseh tropskih koralnih grebenov, segrevanje za tri stopinje Celzija ali več pa bi zelo ogrozilo tudi pasove morske trave, slana močvirja in obalne nasade dreves. Podnebni analitiki pravijo, da je nujno preprečiti uničenje obalnih ekosistemov, vendar zajemanje ogljika ni njihova najbolj pomembna storitev.
Organizacija Podnebni analitiki (Climate Analytics) opozarja, da ni tako preprosto. Moder ogljik je tisti, ki ga vgradijo obalni pasovi mangrov, morske trave in slana močvirja. »Uporaba ocen količin zajetega ogljika v nacionalnih ciljih za zmanjšanje emisij lahko zmanjša cilje za druge sektorje, to pa lahko ogrozi možnosti sveta za omejitev segrevanja za največ 1,5 stopinje Celzija. Modri ogljik ne bi smel postati zamenjava za hitro zmanjšanje emisij v drugih sektorjih,« opozarjajo analitiki in dodajajo, da se podnebnih učinkov naravnega skladiščenja ogljika in emisij fosilnih goriv ne da primerjati. To bi morala biti ločena cilja.
Nasadi mangrov ščitijo obale, to je glavna storitev, ki pa jo pretopel zrak lahko ogrozi. FoOTO: Edgar Su/Reuters
Izkušnje pri preučevanju poti ogljika pri uporabi tal, spremembi rabe tal in gozdarstvu kažejo, da vključevanje naravnega zajemanja ogljika, tako imenovanih ponorov, v zaveze držav ustvarja vrzeli, topel zrak, zlasti pa težave pri merjenju, poročanju in potrjevanju podatkov.
Sedanja ureditev poročanja in merjenja ne predvideva, da bi države za povečanje emisij štele tudi izgube zaradi ekstremnih dogodkov ali podnebnih motenj. Pri modrem ogljiku bi to bile izgube zelenega pasu zaradi morskih vročinskih valov, naraščanja morske gladine in ekstremnega vremena z visokimi valovi. Zeleni pasovi pa bi še vedno šteli v celoti kot zmanjšanje emisij. »Nedavno odmrtje obalnih življenjskih okolij med vročinskimi valovi v Avstraliji je jasno pokazalo, kako velike so lahko izgube,« pravijo analitiki.
Poudarjanje zmožnosti obalnih življenjskih okolij za zajemanje ogljika je poleg tega pretirano. Zmožnost za zmanjšanje emisij in zajemanje ogljika iz atmosfere je zelo negotova in premajhna za resne načrte. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je izračunal, da bi obalni ekosistemi lahko zajeli le 0,5 odstotka letnih emisij.
Nasadi mangrov poleg valov zadržijo tudi odpadke, ki jih ljudje odvržejo v morje, tudi na drugem koncu sveta. FOTO: Amanda Perobelli/Reuters
Obnova življenjskih okolij lahko prinese več koristi, če se svetovne emisije zmanjšajo. Tako nasadi mangrov lahko varujejo obale pred hujšimi posledicami vremenskih ekstremov, pasovi morske trave in slana močvirja pa lahko bolje zajemajo ogljik. Državne zaveze za zmanjšanje emisij niso dovolj ambiciozne, da bi zadržale segrevanje pod 1,5 stopinje Celzija. Preseganje te meje pa bi po poročilu IPCC povzročilo skoraj popolno izgubo vseh tropskih koralnih grebenov, segrevanje za tri stopinje Celzija ali več pa bi zelo ogrozilo tudi pasove morske trave, slana močvirja in obalne nasade dreves. Podnebni analitiki pravijo, da je nujno preprečiti uničenje obalnih ekosistemov, vendar zajemanje ogljika ni njihova najbolj pomembna storitev.
