Oceani imajo dovolj. Prihajajo nad nas
Če bomo toplogredne izpuste ob ustreznih prilagoditvenih ukrepih začeli zmanjševati takoj, bomo prihranili veliko denarja, življenj in gorja, opozarjajo znanstveniki.
Odpri galerijo
Gladina oceanov se bo povečevala še stoletja. Ob koncu stoletja bo narasla za 30 do 60 centimetrov, tudi če bomo omejili segrevanje na dve stopinji. FOTO: Peter Parks/AFP
Oceani in zamrznjeni predeli planeta, ki so desetletja vsrkavali naše izpuste toplogrednih plinov, zdaj vračajo udarec. Taljenje ledu in permafrosta, segrevanje morij in dvigovanje morske gladine so nepovratni. Vendar bodo cena in posledice teh procesov bistveno manjši, če bomo radikalne reze toplogrednih izpustov in prilagoditvene ukrepe začeli izvajati takoj, kakor če odlašamo, sporoča poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) o vplivih podnebnih sprememb na oceane in kriosfero, ki se bere kot zadnji poziv znanstvenikov k streznitvi političnih odločevalcev in hkrati grozljivka v realnem času.
Ob koncu stoletja se bo gladina morja dvignila za skoraj meter, če bomo nadaljevali z zdajšnjim tempom izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki prinaša segretje ozračja za več kot tri stopinje Celzija. To bo k selitvi prisililo milijone ljudi z obalnih območij.
Temperatura morja narašča, zaradi česar oceani postajajo vse bolj kisli in imajo vse manj kisika, kar že zdaj, v prihodnosti pa bo še bolj vplivalo na oceanske ekosisteme. Koralni grebeni v toplih morjih, največji podvodni ekosistem, zelo verjetno ne bodo preživeli tudi ob uresničitvi najbolj ambicioznega scenarija pariškega podnebnega sporazuma – omejitvi dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja.
Permafrost se bo talil vse 21. stoletje in tudi po tem. V njem je shranjena dvakrat večja količina ogljika, kot ga je zdaj v ozračju. Ali njegovo sproščanje že vpliva na neto izpuste toplogrednih plinov, znanstveniki še ne morejo potrditi. Pogostost morskih vročinskih valov se bo pri dvigu temperature za tri do štiri stopinje povečala za 50-krat v primerjavi s koncem 19. stoletja. To je le nekaj poudarkov poročila, ki ga je na podlagi pregleda več kot 7000 študij pripravilo več kot sto podnebnih strokovnjakov in predstavlja najbolj temeljit pregled vpliva podnebnih sprememb na oceane in območja pod snegom ali ledom.
Sprejetje več kot tisoč strani obsegajočega povzetka za odločevalce – podpisati ga mora vseh 195 držav članic IPCC – je za 24 ur v negotovost postavila Savdska Arabija, največja izvoznica nafte, ki je ovirala tudi sprejemanje preteklih poročil IPCC in IPBES (o segrevanju ozračja za 1,5 stopinje, vplivih podnebnih sprememb na tla ter biotsko raznovrstnost). Zahtevala je izbris navedbe, da poročilo podkrepljuje ugotovitve poročila IPCC o segrevanju ozračja za 1,5 stopinje Celzija. Kot je razvidno iz povzetka poročila, sta obe strani dosegli kompromis, saj je na koncu povzetka navedeno, da »poročilo odseva mnenje znanosti o oceanih in kriosferi za milejšo različico podnebnega segrevanja (1,5 stopinje), ki so jo upoštevala tudi predhodna poročila IPCC in IPBES«.
Poročilo je razdeljeno na tri dele. V prvem povzema spremembe in vplive podnebnega segrevanja na oceane in območja pod ledom in snegom, ki se že dogajajo, v drugem nazorno izriše spremembe in tveganja v prihodnosti na primeru dveh scenarijev razvoja podnebnih sprememb, tako imenovanega optimističnega (RCP2.6: aktivna politika blaženja podnebnih sprememb, nizki izpusti toplogrednih plinov, katerih raven naj bi dosegla višek v začetku 21. stoletja, potem pa postopoma začela upadati) in pesimističnega (RCP8.5: predvideva visok izpust toplogrednih plinov in naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100). V tretjem delu povzame potrebne odzive na spremembe oceanov in kriosfere.
Izpostavi ključno vlogo oceanov in kriosfere za življenje na zemlji. V visokogorju živi 670 milijonov ljudi, na nižje ležečih obalnih območjih pa 680 milijonov. Štiri milijone prebivalcev živi na območjih Arktike, 65 milijonov na malih otoških državah.
Taljenje ledenikov, snega, ledu in permafrosta bo otežilo dostopnost in kakovost vode tako za prebivalce gorskih regij kakor skupnosti v nižje ležečih predelih, ki se oskrbujejo z rekami, ki jih napaja ledeniška voda, in povečalo nevarnost plazov in poplav. Vplivalo bo na kmetijstvo in proizvodnjo hidroenergije. Omejitev segrevanja ter integrirano upravljanje voda in čezmejno sodelovanje so priložnost za zmanjšanje vplivov teh sprememb na vodne vire, je dejal Panmao Zhai, sopredsedujoči eni od delovnih skupin, ki so pripravljale poročilo.
Manjši ledeniki, s katerimi so posejani Evropa, vzhodna Afrika, tropski Andi in Indonezija, bodo do konca tega stoletja izgubili 80 odstotkov svoje mase, če bomo šli po pesimističnem scenariju izpustov. To bo prizadelo turizem, spremenilo rekreacijske navade in kulturne vzorce.
Gladina oceanov se je v 20. stoletju dvignila za okoli 15 centimetrov predvsem zaradi taljenja ledenikov v polarnih in gorskih regijah, deloma pa tudi zaradi segrevanja oceanov. V zadnjih desetletjih se gladina oceanov dviguje dvakrat hitreje od obdobja pred industrijsko revolucijo, za 3,6 milimetre na leto. Ta proces se še pospešuje zaradi taljenja ledenikov na Grenlandiji in ledu na Antarktiki ter dotoka vode iz talečih se ledenikov in povečevanja prostornine morske vode zaradi segrevanja.
Gladina oceanov se bo povečevala še stoletja. Ob koncu stoletja bo narasla za 30 do 60 centimetrov, tudi če bomo omejili segrevanje na dve stopinji. A če ga ne bomo in bomo nadaljevali po zdajšnji visokoogljični poti, se bo gladina dvignila za 60 centimetrov do enega metra.
Dvig gladine bo povečal pogostost ekstremnih pojavov na morju ob plimovanju in močnih nevihtah. Za vsako stopinjo dodatnega segrevanja bodo stoletni dogodki do sredine tega tisočletja postali vsakoletni, kar bo močno otežilo življenje na obalnih območjih. Brez velikih vlaganj v prilagoditve se bodo tveganja za poplave močno povečala. Nekatere otoške državice bodo verjetno postale neprimerne za življenje, vendar je prag, kdaj se bo to zgodilo, zelo težko določiti, izpostavlja poročilo.
Obalna območja bodo tudi pod vse večjim udarom tropskih orkanov. Ob črnem podnebnem scenariju bodo orkani 4. in 5. stopnje vse pogostejši, pomikali pa se bodo vse bolj severno ob zahodni atlantski obali.
Segrevanje in kemijske spremembe v oceanih že zdaj vplivajo na morske vrste v celotni prehranski verigi, oceanske ekosisteme in ljudi, ki so odvisni od njih. Spremembe v porazdelitvi populacij ribjih vrst so zmanjšale uspešnost ribolova. V tropskih regijah se bodo staleži rib še naprej zmanjševali, v arktičnih predelih pa povečevali. Skupnosti, ki so močno odvisne od prehranjevanja z ulovom iz morij, bodo imele težave s prehransko varnostjo in bodo izpostavljene novim zdravstvenim tveganjem, kot je povišanje vsebnosti živega srebra in novih patogenov v hrani.
S trajnostnim upravljanjem z ribjimi staleži in vzpostavitev zaščitenih morskih območij bi se prihajajočim spremembam bolje prilagodili in zmanjšali tveganja, je dejal Hans-Otto Pörtner, sopredsedujoči eni od delovnih skupin, ki so pripravljale poročilo.
Morski led na Arktiki se tanjša in zmanjšuje že vse mesece v letu. Če bomo podnebje stabilizirali pri 1,5 stopinje višji temperaturi v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, bo arktični ocean brez ledu septembra – mesec, ko je tam najmanj ledu – le enkrat na sto let. Pri dvigu temperature za dve stopinji se bo to zgodilo vsaka tri leta.
Ljudje, ki živijo na Arktiki, zlasti staroselci, so svoje potovalne in lovske navade že prilagodili podnebnim spremembam, nekatere obalne skupnosti pa načrtujejo preselitev. Uspešnost prilagoditve je odvisna od financiranja, zmogljivosti in institucionalne podpore, navaja poročilo.
Permafrost – zamrznjene kamnine in zemljine – se segreva in tali. Tudi če bomo segrevanje omejili na krepko pod dve stopinji, se bo do leta 2100 stalilo 25 odstotkov permafrosta blizu površja. Če bomo toplogredne izpuste povečevali, bi lahko izgubili 70 odstotkov vsega permafrosta. Sprostitev organskega ogljika, ki je shranjen v njem, bi pospešila podnebno segrevanje z nepredvidljivimi posledicami. Rastline, ki bodo zrasle na odmrznjenih tleh, bodo lahko vsrkale določeno količino tega ogljika, vendar ob obširnejšem taljenju permafrosta to ne bo dovolj.
Znanstveniki na koncu poročila zapišejo, da oceane, kriosfero in njihove številne funkcije – od zagotavljanja hrane in vode do blaženja podnebnih sprememb ter intrinzične vrednosti – še lahko ohranimo, če bomo bistveno zmanjšali toplogredne izpuste, zaščitili in obnovili ekosisteme in preudarno upravljali z naravnimi viri. Segrevanje moramo omejiti na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, in to lahko dosežemo le s korenitimi spremembami na vseh področjih: v energetiki, pri upravljanju z zemljišči in ekosistemi, razvoju mest, infrastrukture in industrije. »Ambiciozne podnebne politike in zmanjšanje izpustov, ki jih predvideva pariški sporazum, bodo zaščitili tudi oceane in kriosfero,« je poudarila Debra Roberts iz skupine pripravljavcev poročila.
Uporabiti moramo vse ukrepe, ki so na voljo: »zaščito, obnovo, ekosistemski pristop pri upravljanju obnovljivih naravnih virov, ki temelji na previdnostnem načelu, ter zmanjšati onesnaževanje in druge stresne dejavnike«. Zagotoviti je treba obnovo in trajnostno upravljanje ribjih staležev, ponovno vzpostaviti naravno zaščito obal (z zasajanjem mangrov, mokrišči in travniki morske trave), ki deluje tudi kot ponor ogljičnih izpustov. Vodni viri zahtevajo integrirano upravljanje. Na gorskih območjih, tudi v Alpah, bo treba diverzificirati turizem, da ne bo odvisen le od snega. Morje – njegovo prostranost, valovanje, vetrove, toploto, slanost in alge – lahko izkoristimo tudi kot poligon in vir proizvodnje obnovljive energije.
Kljub temu bodo prilagoditve, ki jih prinašajo ti ukrepi, uspešne le v primeru najbolj optimističnega scenarija podnebnega segrevanja, svari poročilo. V primeru pesimističnega scenarija bi bili stroški prilagajanja in njegova smotrnost z več drugih vidikov previsoki. Ponekod bo preprosto treba razmisliti o zmanjšanju poseljenosti obalnih predelov. Na splošno znanstveniki predlagajo, da se na obalnih in gorskih območjih, kjer je prostora dovolj, uvedejo ekosistemske prilagoditve, na območjih, kjer je prostor omejen, pa naj se da prednost zaščitnim ukrepom: protipoplavnim nasipom, zaščitam pred plazovi in podobno.
»Odprto morje, Arktika, Antarktika in visokogorje se mnogim zdijo zelo daleč. Vendar smo odvisni od njih in na nas neposredno in posredno vplivajo na številne načine: prek vremena in podnebja, hrane in vode, energije, trgovine, transporta, rekreacije in turizma, zdravja in dobrega počutja, kulture in identitete,« je dejal predsednik IPCC Hoesung Lee. »Če pravočasno drastično zmanjšamo toplogredne izpuste, bodo posledice podnebnih sprememb še vedno predstavljale izziv, vendar bodo bolj obvladljive za najbolj ranljive prebivalce,« je poudaril.
Učinkovitejše ukrepe za ohranitev vitalnosti oceanov in kriosfere ovira razdrobljeno upravljanje, ki onemogoča tudi njihovo zaščito. Poročilo izpostavlja pomen večjega sodelovanja in usklajenih aktivnosti med različnimi organi odločanja in sektorji. Greenpeace si prizadeva za vzpostavitev 1,8 milijonov kvadratnih kilometrov zavarovanega območja v Antarktičnem oceanu za zaščito tamkaj živečih vrst, vendar temu nasprotuje več držav, ki si obetajo koristi zaradi taljenja ledu in odpiranja novih pomorskih poti.
Iskanje najprimernejših rešitev za boljše upravljanje s tveganji podnebnih sprememb in večjo odpornost nanje je najbolj uspešno ob dopolnjevanju znanstvenih izsledkov in znanja staroselcev, so v poročilu še zapisali znanstveniki.
Ob koncu stoletja se bo gladina morja dvignila za skoraj meter, če bomo nadaljevali z zdajšnjim tempom izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki prinaša segretje ozračja za več kot tri stopinje Celzija. To bo k selitvi prisililo milijone ljudi z obalnih območij.
Temperatura morja narašča, zaradi česar oceani postajajo vse bolj kisli in imajo vse manj kisika, kar že zdaj, v prihodnosti pa bo še bolj vplivalo na oceanske ekosisteme. Koralni grebeni v toplih morjih, največji podvodni ekosistem, zelo verjetno ne bodo preživeli tudi ob uresničitvi najbolj ambicioznega scenarija pariškega podnebnega sporazuma – omejitvi dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja.
Napovedi dviga morske gladine ob različnih scenarijih izpustov toplogrednih plinov.
Permafrost se bo talil vse 21. stoletje in tudi po tem. V njem je shranjena dvakrat večja količina ogljika, kot ga je zdaj v ozračju. Ali njegovo sproščanje že vpliva na neto izpuste toplogrednih plinov, znanstveniki še ne morejo potrditi. Pogostost morskih vročinskih valov se bo pri dvigu temperature za tri do štiri stopinje povečala za 50-krat v primerjavi s koncem 19. stoletja. To je le nekaj poudarkov poročila, ki ga je na podlagi pregleda več kot 7000 študij pripravilo več kot sto podnebnih strokovnjakov in predstavlja najbolj temeljit pregled vpliva podnebnih sprememb na oceane in območja pod snegom ali ledom.
Sesalcem na polarnih območjih se zaradi taljenja ledu krči življenjski prostor. FOTO: Larissa Beumer/Greenpeace
Savdska Arabija blokirala pogajanja
Sprejetje več kot tisoč strani obsegajočega povzetka za odločevalce – podpisati ga mora vseh 195 držav članic IPCC – je za 24 ur v negotovost postavila Savdska Arabija, največja izvoznica nafte, ki je ovirala tudi sprejemanje preteklih poročil IPCC in IPBES (o segrevanju ozračja za 1,5 stopinje, vplivih podnebnih sprememb na tla ter biotsko raznovrstnost). Zahtevala je izbris navedbe, da poročilo podkrepljuje ugotovitve poročila IPCC o segrevanju ozračja za 1,5 stopinje Celzija. Kot je razvidno iz povzetka poročila, sta obe strani dosegli kompromis, saj je na koncu povzetka navedeno, da »poročilo odseva mnenje znanosti o oceanih in kriosferi za milejšo različico podnebnega segrevanja (1,5 stopinje), ki so jo upoštevala tudi predhodna poročila IPCC in IPBES«.
Ameriški znanstveniki na ledeni plošči. Pojasniti želijo povezave med taljenjem morskega ledu na Arktiki in lokalnimi ekosistemi. V okviru raziskav odvzemajo vzorce ledu, merijo debelino ledu in snega ter lastnosti vodnega stolpca pod ledom. FOTO: Christi
Optimistični in pesimistični scenarij
Poročilo je razdeljeno na tri dele. V prvem povzema spremembe in vplive podnebnega segrevanja na oceane in območja pod ledom in snegom, ki se že dogajajo, v drugem nazorno izriše spremembe in tveganja v prihodnosti na primeru dveh scenarijev razvoja podnebnih sprememb, tako imenovanega optimističnega (RCP2.6: aktivna politika blaženja podnebnih sprememb, nizki izpusti toplogrednih plinov, katerih raven naj bi dosegla višek v začetku 21. stoletja, potem pa postopoma začela upadati) in pesimističnega (RCP8.5: predvideva visok izpust toplogrednih plinov in naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100). V tretjem delu povzame potrebne odzive na spremembe oceanov in kriosfere.
Izpostavi ključno vlogo oceanov in kriosfere za življenje na zemlji. V visokogorju živi 670 milijonov ljudi, na nižje ležečih obalnih območjih pa 680 milijonov. Štiri milijone prebivalcev živi na območjih Arktike, 65 milijonov na malih otoških državah.
»Številne študije napovedujejo znaten dvig globalne gladine morja, pri katerem pomembno vlogo igra taljenje ledu na Antarktiki in Grenlandiji. Razpon napovedi je velik – številne ocene napovedujejo globalni dvig gladine med 30 in 100 centimetrov, najbolj pesimistične, a vendar zelo resne študije, pa rast gladine celo za dva metra ali več. Kateri scenarij bo realiziran, ta hip ni mogoče napovedati, dejstvo pa je, da vsak nadaljnji centimeter dviga gladine za prebivalce pomeni nesorazmerno hujše težave kot centimeter poprej. Dvig srednje gladine za 30 centimetrov (to so projekcije za Severni Jadran do leta 2100, op. p.) bo verjetno povezan s približno dvajsetkrat trajnejšimi poplavami, kot smo jih poznali v preteklih desetletjih. Dvig gladine za en meter pa, da bi bil Piran poplavljen že ob običajnih plimnih maksimumih, torej tudi do dvakrat dnevno za nekaj ur. Sam ne vidim možnosti, da ti procesi ne bi močno vplivali na ekološke, gospodarske, varnostne in politične vidike na obali, regiji in v svetu,« je povedal Matjaž Ličer, znanstveni sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo:
Taljenje ledenikov grožnja preskrbi z vodo
Taljenje ledenikov, snega, ledu in permafrosta bo otežilo dostopnost in kakovost vode tako za prebivalce gorskih regij kakor skupnosti v nižje ležečih predelih, ki se oskrbujejo z rekami, ki jih napaja ledeniška voda, in povečalo nevarnost plazov in poplav. Vplivalo bo na kmetijstvo in proizvodnjo hidroenergije. Omejitev segrevanja ter integrirano upravljanje voda in čezmejno sodelovanje so priložnost za zmanjšanje vplivov teh sprememb na vodne vire, je dejal Panmao Zhai, sopredsedujoči eni od delovnih skupin, ki so pripravljale poročilo.
Manjši ledeniki, s katerimi so posejani Evropa, vzhodna Afrika, tropski Andi in Indonezija, bodo do konca tega stoletja izgubili 80 odstotkov svoje mase, če bomo šli po pesimističnem scenariju izpustov. To bo prizadelo turizem, spremenilo rekreacijske navade in kulturne vzorce.
Obeljene korale na Maldivih. Koralni grebeni verjetno ne bodo preživeli niti, če segrevanje ozračja ustavimo pri stopinji in pol. FOTO: Uli Kunz
Ob koncu stoletja meter višja gladina
Gladina oceanov se je v 20. stoletju dvignila za okoli 15 centimetrov predvsem zaradi taljenja ledenikov v polarnih in gorskih regijah, deloma pa tudi zaradi segrevanja oceanov. V zadnjih desetletjih se gladina oceanov dviguje dvakrat hitreje od obdobja pred industrijsko revolucijo, za 3,6 milimetre na leto. Ta proces se še pospešuje zaradi taljenja ledenikov na Grenlandiji in ledu na Antarktiki ter dotoka vode iz talečih se ledenikov in povečevanja prostornine morske vode zaradi segrevanja.
Gladina oceanov se bo povečevala še stoletja. Ob koncu stoletja bo narasla za 30 do 60 centimetrov, tudi če bomo omejili segrevanje na dve stopinji. A če ga ne bomo in bomo nadaljevali po zdajšnji visokoogljični poti, se bo gladina dvignila za 60 centimetrov do enega metra.
»Gladina morja na mareografski postaji Koper se zvišuje za približno milimeter na leto, kar je skladno s trendom gladine Sredozemskega morja, je zapisano v prognozi plimovanje morja za leto 2018, ki jo je izdala Agencija za okolje. Zato srednjeročno ne pričakujemo težav. Po oceni strokovnjakov bi lahko do občutnih posledic prišlo ob dvigu gladine morja za 30 centimetrov, kar se ne bo zgodilo tako kmalu. Trenutno tudi ne beležimo težav zaradi plimovanja. Amplituda valovanja je glede na povprečno vrednost visokih in nizkih vod okoli 60 centimetrov,« so zapisali v Luki Koper.
Dvig gladine bo povečal pogostost ekstremnih pojavov na morju ob plimovanju in močnih nevihtah. Za vsako stopinjo dodatnega segrevanja bodo stoletni dogodki do sredine tega tisočletja postali vsakoletni, kar bo močno otežilo življenje na obalnih območjih. Brez velikih vlaganj v prilagoditve se bodo tveganja za poplave močno povečala. Nekatere otoške državice bodo verjetno postale neprimerne za življenje, vendar je prag, kdaj se bo to zgodilo, zelo težko določiti, izpostavlja poročilo.
Obalna območja bodo tudi pod vse večjim udarom tropskih orkanov. Ob črnem podnebnem scenariju bodo orkani 4. in 5. stopnje vse pogostejši, pomikali pa se bodo vse bolj severno ob zahodni atlantski obali.
Zaščitni zid na atolu Majuro v verigi Marshallovih otokov. FOTO: Geneviève French/Greenpeace
Ribe in morja potrebujejo zaščito
Segrevanje in kemijske spremembe v oceanih že zdaj vplivajo na morske vrste v celotni prehranski verigi, oceanske ekosisteme in ljudi, ki so odvisni od njih. Spremembe v porazdelitvi populacij ribjih vrst so zmanjšale uspešnost ribolova. V tropskih regijah se bodo staleži rib še naprej zmanjševali, v arktičnih predelih pa povečevali. Skupnosti, ki so močno odvisne od prehranjevanja z ulovom iz morij, bodo imele težave s prehransko varnostjo in bodo izpostavljene novim zdravstvenim tveganjem, kot je povišanje vsebnosti živega srebra in novih patogenov v hrani.
S trajnostnim upravljanjem z ribjimi staleži in vzpostavitev zaščitenih morskih območij bi se prihajajočim spremembam bolje prilagodili in zmanjšali tveganja, je dejal Hans-Otto Pörtner, sopredsedujoči eni od delovnih skupin, ki so pripravljale poročilo.
Pingvini Gentoo v zalivu Hope na rtu Trinity, ki je najbolj severni del Antarktike. Na tem območju bo Greenpeace opravil raziskave onesnaženosti, s katerimi želi podkrepiti prizadevanje za vzpostavitev zavarovanega območja Antarktičnega oceana, ki bi obse
Taljenje permafrosta bo pospešilo segrevanje
Morski led na Arktiki se tanjša in zmanjšuje že vse mesece v letu. Če bomo podnebje stabilizirali pri 1,5 stopinje višji temperaturi v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, bo arktični ocean brez ledu septembra – mesec, ko je tam najmanj ledu – le enkrat na sto let. Pri dvigu temperature za dve stopinji se bo to zgodilo vsaka tri leta.
Ljudje, ki živijo na Arktiki, zlasti staroselci, so svoje potovalne in lovske navade že prilagodili podnebnim spremembam, nekatere obalne skupnosti pa načrtujejo preselitev. Uspešnost prilagoditve je odvisna od financiranja, zmogljivosti in institucionalne podpore, navaja poročilo.
Permafrost – zamrznjene kamnine in zemljine – se segreva in tali. Tudi če bomo segrevanje omejili na krepko pod dve stopinji, se bo do leta 2100 stalilo 25 odstotkov permafrosta blizu površja. Če bomo toplogredne izpuste povečevali, bi lahko izgubili 70 odstotkov vsega permafrosta. Sprostitev organskega ogljika, ki je shranjen v njem, bi pospešila podnebno segrevanje z nepredvidljivimi posledicami. Rastline, ki bodo zrasle na odmrznjenih tleh, bodo lahko vsrkale določeno količino tega ogljika, vendar ob obširnejšem taljenju permafrosta to ne bo dovolj.
Ukrepi bodo učinkoviti le ob radikalnem zmanjšanju izpustov
Znanstveniki na koncu poročila zapišejo, da oceane, kriosfero in njihove številne funkcije – od zagotavljanja hrane in vode do blaženja podnebnih sprememb ter intrinzične vrednosti – še lahko ohranimo, če bomo bistveno zmanjšali toplogredne izpuste, zaščitili in obnovili ekosisteme in preudarno upravljali z naravnimi viri. Segrevanje moramo omejiti na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, in to lahko dosežemo le s korenitimi spremembami na vseh področjih: v energetiki, pri upravljanju z zemljišči in ekosistemi, razvoju mest, infrastrukture in industrije. »Ambiciozne podnebne politike in zmanjšanje izpustov, ki jih predvideva pariški sporazum, bodo zaščitili tudi oceane in kriosfero,« je poudarila Debra Roberts iz skupine pripravljavcev poročila.
Uporabiti moramo vse ukrepe, ki so na voljo: »zaščito, obnovo, ekosistemski pristop pri upravljanju obnovljivih naravnih virov, ki temelji na previdnostnem načelu, ter zmanjšati onesnaževanje in druge stresne dejavnike«. Zagotoviti je treba obnovo in trajnostno upravljanje ribjih staležev, ponovno vzpostaviti naravno zaščito obal (z zasajanjem mangrov, mokrišči in travniki morske trave), ki deluje tudi kot ponor ogljičnih izpustov. Vodni viri zahtevajo integrirano upravljanje. Na gorskih območjih, tudi v Alpah, bo treba diverzificirati turizem, da ne bo odvisen le od snega. Morje – njegovo prostranost, valovanje, vetrove, toploto, slanost in alge – lahko izkoristimo tudi kot poligon in vir proizvodnje obnovljive energije.
Kljub temu bodo prilagoditve, ki jih prinašajo ti ukrepi, uspešne le v primeru najbolj optimističnega scenarija podnebnega segrevanja, svari poročilo. V primeru pesimističnega scenarija bi bili stroški prilagajanja in njegova smotrnost z več drugih vidikov previsoki. Ponekod bo preprosto treba razmisliti o zmanjšanju poseljenosti obalnih predelov. Na splošno znanstveniki predlagajo, da se na obalnih in gorskih območjih, kjer je prostora dovolj, uvedejo ekosistemske prilagoditve, na območjih, kjer je prostor omejen, pa naj se da prednost zaščitnim ukrepom: protipoplavnim nasipom, zaščitam pred plazovi in podobno.
Sodelovanje znanosti in modrosti
»Odprto morje, Arktika, Antarktika in visokogorje se mnogim zdijo zelo daleč. Vendar smo odvisni od njih in na nas neposredno in posredno vplivajo na številne načine: prek vremena in podnebja, hrane in vode, energije, trgovine, transporta, rekreacije in turizma, zdravja in dobrega počutja, kulture in identitete,« je dejal predsednik IPCC Hoesung Lee. »Če pravočasno drastično zmanjšamo toplogredne izpuste, bodo posledice podnebnih sprememb še vedno predstavljale izziv, vendar bodo bolj obvladljive za najbolj ranljive prebivalce,« je poudaril.
Učinkovitejše ukrepe za ohranitev vitalnosti oceanov in kriosfere ovira razdrobljeno upravljanje, ki onemogoča tudi njihovo zaščito. Poročilo izpostavlja pomen večjega sodelovanja in usklajenih aktivnosti med različnimi organi odločanja in sektorji. Greenpeace si prizadeva za vzpostavitev 1,8 milijonov kvadratnih kilometrov zavarovanega območja v Antarktičnem oceanu za zaščito tamkaj živečih vrst, vendar temu nasprotuje več držav, ki si obetajo koristi zaradi taljenja ledu in odpiranja novih pomorskih poti.
Iskanje najprimernejših rešitev za boljše upravljanje s tveganji podnebnih sprememb in večjo odpornost nanje je najbolj uspešno ob dopolnjevanju znanstvenih izsledkov in znanja staroselcev, so v poročilu še zapisali znanstveniki.
