Oceani lani rekordno topli
Vsako sekundo spustimo v morje toplote za pet atomskih bomb, kakršne so bile odvržene na Hirošimo.
Odpri galerijo
Oceani vsrkajo 90 odstotkov toplote, ki jo pošljemo v atmosfero z izpusti toplogrednih plinov. FOTO: Reuters
Zadnjih pet let ni bilo najtoplejših le po temperaturah zraka, temveč tudi po temperaturi oceanov. Ti se segrevajo z enako stopnjo, kakor če bi vanje vsako sekundo spustili pet atomskih bomb, kakršne so bile odvržene na Hirošimo.
Študija, objavljena v reviji Advances in Atmosferic Sciences, je pokazala, da so se oceani lani segreli najbolj doslej. Mednarodna ekipa 14 znanstvenikov je pregledala meritve oceanskih temperatur od petdesetih let prejšnjega stoletja, in to od vrhnjega sloja oceanov do globine 2000 metrov. Pokazalo se je, da so bile v preteklem desetletju te najvišje v zgodovini, prav tako je bilo pet najvišjih izmerjenih temperatur morja v zadnjih petih letih.
Študija je tudi pokazala, da so se oceani v obdobju 1955–1986 segrevali postopoma, v zadnjih desetletjih pa pospešeno. Med letoma 1987 in 2019 je bila hitrost segrevanja 4,5-krat višja od obdobja 1955–1986. Segrela se je večina oceanskih regij. »Trend segrevanja se ne ustavlja, zato lahko zatrdimo, da je večina segrevanja posledica podnebnih sprememb, ki jih povzročamo ljudje,« je za spletno stran CNN povedal Kevin Trenberth, znanstvenik v Nacionalnem centru za atmosferske raziskave.
Oceani vsrkajo 90 odstotkov toplote, ujete v atmosferi, kamor je prišla z izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo pri kurjenju fosilnih goriv, uničevanju gozdov in drugih človeških aktivnostih. Nakopičena energija povzroča močnejše nevihte in ekstremnejše vreme, je povedal profesor John Abraham z univerze St. Thomas v Minnesoti, ki je sodeloval pri študiji. »Segrevanje ozračja in oceanov povzroča spremembe padavinskega režima in pri izhlapevanju padavin. Na splošno velja, da bodo sušna območja še bolj suha, mokra še bolj mokra, padavine pa v obliki večjih nalivov.«
Višje temperature morja škodijo življenju v njem. Dokazano je, da se je število morskih vročinskih valov – dogodkov, ko ekstremne temperature trajajo več kot pet dni –, ki imajo enak učinek kot požari na kopnem, močno povečalo. Še posebej hitro se višajo temperature zgornje plasti vode v oceanih, zlasti do globine 300 metrov, prav te »so ključne za morsko biodiverziteto, saj podpirajo nekatere najbolj produktivne in bogate ekosisteme na Zemlji. Takšno segrevanje bo dramatično vplivalo na organizme v morju,« je pojasnil Dan Smale z britanskega Morskega biološkega združenja.
V študiji so uporabili podatke iz 3800 merilnih boj mednarodnega programa Argo, delno tudi iz batitermografov – naprav za merjenje temperature vode v globinah –, ki so jih v morje spuščale ladje.
Študija, objavljena v reviji Advances in Atmosferic Sciences, je pokazala, da so se oceani lani segreli najbolj doslej. Mednarodna ekipa 14 znanstvenikov je pregledala meritve oceanskih temperatur od petdesetih let prejšnjega stoletja, in to od vrhnjega sloja oceanov do globine 2000 metrov. Pokazalo se je, da so bile v preteklem desetletju te najvišje v zgodovini, prav tako je bilo pet najvišjih izmerjenih temperatur morja v zadnjih petih letih.
Študija je tudi pokazala, da so se oceani v obdobju 1955–1986 segrevali postopoma, v zadnjih desetletjih pa pospešeno. Med letoma 1987 in 2019 je bila hitrost segrevanja 4,5-krat višja od obdobja 1955–1986. Segrela se je večina oceanskih regij. »Trend segrevanja se ne ustavlja, zato lahko zatrdimo, da je večina segrevanja posledica podnebnih sprememb, ki jih povzročamo ljudje,« je za spletno stran CNN povedal Kevin Trenberth, znanstvenik v Nacionalnem centru za atmosferske raziskave.
Ekstremnejše vreme
Oceani vsrkajo 90 odstotkov toplote, ujete v atmosferi, kamor je prišla z izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo pri kurjenju fosilnih goriv, uničevanju gozdov in drugih človeških aktivnostih. Nakopičena energija povzroča močnejše nevihte in ekstremnejše vreme, je povedal profesor John Abraham z univerze St. Thomas v Minnesoti, ki je sodeloval pri študiji. »Segrevanje ozračja in oceanov povzroča spremembe padavinskega režima in pri izhlapevanju padavin. Na splošno velja, da bodo sušna območja še bolj suha, mokra še bolj mokra, padavine pa v obliki večjih nalivov.«
Najhitreje se segrevajo zgornje plasti oceanov, kjer je največ življenja. FOTO: Reuters
Toplejše morje, manj življenja
150
milijonov ljudi se bo moralo preseliti, če se bo morska gladina dvignila za en meter
Zaradi segrevanja oceanov se večata tudi prostornina vode in taljenje ledu, zaradi česar se dviga morska gladina. V zadnjih desetih letih so bile izmerjene morske gladine najvišje po letu 1900. Znanstveniki pričakujejo, da se bo do konca stoletja gladina oceanov dvignila za okoli enega metra, zaradi česar se bo moralo preseliti 150 milijonov ljudi.milijonov ljudi se bo moralo preseliti, če se bo morska gladina dvignila za en meter
Višje temperature morja škodijo življenju v njem. Dokazano je, da se je število morskih vročinskih valov – dogodkov, ko ekstremne temperature trajajo več kot pet dni –, ki imajo enak učinek kot požari na kopnem, močno povečalo. Še posebej hitro se višajo temperature zgornje plasti vode v oceanih, zlasti do globine 300 metrov, prav te »so ključne za morsko biodiverziteto, saj podpirajo nekatere najbolj produktivne in bogate ekosisteme na Zemlji. Takšno segrevanje bo dramatično vplivalo na organizme v morju,« je pojasnil Dan Smale z britanskega Morskega biološkega združenja.
V študiji so uporabili podatke iz 3800 merilnih boj mednarodnega programa Argo, delno tudi iz batitermografov – naprav za merjenje temperature vode v globinah –, ki so jih v morje spuščale ladje.
