Od danes jemljemo posojilo od otrok

Doslej smo porabili vse naravne surovine, ki jih Zemlja v letu lahko nadomesti.

Objavljeno
01. avgust 2017 16.05
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – »V ozračje še vedno spuščamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko oceani in gozdovi absorbirajo, čezmerno lovimo ribe, ki se nimajo časa razmnožiti, in sekamo gozdove hitreje, kot lahko zrastejo novi,« ugotavljajo v mednarodni raziskovalni organizaciji Global Footprint Network.

Dan ekološkega dolga bo letos prišel že 2. avgusta, najhitreje odkar opravljajo meritve, je sporočila organizacija Global Footprint Network (GNF), ki je prva predstavila način izračuna ekološkega dolga. GFN spremlja potrebe človeštva po obnovljivih virih in ekoloških storitvah (ekološki odtis) v primerjavi s sposobnostjo planeta, da zagotovi te vire in storitve (biocapacity). Dan ekološkega dolga se nanaša na dan, ko letno povpraševanje človeštva po storitvah in virih narave preseže tisto, kar lahko Zemlja obnovi v tem letu.

Dan dolga se je od konca septembra v letu 1997, ko so ga prvič merili, premaknil na 2. avgust, najbolj zgodaj doslej. Človeštvo trenutno porablja vire 1,7-krat hitreje, kot jih ekosistemi lahko regenerirajo. Posledice postajajo očitne po vsem svetu, v obliki izginevanja gozdov, suš, pomanjkanja vode, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenja ogljikovega dioksida v ozračju.

Vsa regija prek omejitev

Glede na poročilo WWF o stanju našega planeta, ki je izšlo oktobra lani, vse države v naši regiji živijo prek svojih naravnih zmožnosti. To potrjujejo tudi podatki GFN o ekološkem odtisu, ki se meri v globalnih hektarih (gha). Slovenija ima z 4,69 gha povprečen ekološki odtis glede na evropske države. Avstrija ima povprečen odtis 6,1 gha, Nemčija 5,47, Italija pa 4,51 gha. V regiji sledijo Hrvaška (3,78 gha), Črna gora (3,63), Bosna in Hercegovina (3,22) in Srbija (3,1 gha).

Slovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta. Naš odtis je večinoma sestavljen iz izpustov ogljikovega dioksida (3,16 gha), sledijo gozdarstvo (0,73 gha), poljedelstvo (0,55 gha) in paša (0,17 gha), najmanj pa prispevata ribolov (0,05 gha) in pozidava območij (0,03 gha). Naša narava lahko zagotovi le 2,26 gha na prebivalca. Dobra novica pa je, da se je v vseh državah regije ekološki odtis leta 2013 v primerjavi z letom 2012 zmanjšal.