

Podjetja se vse pogosteje spopadajo z vprašanjem, kako trajnostne zaveze pretvoriti v konkretne ukrepe in poslovne odločitve. Ključ do tega prehoda so podatki – natančno merjenje okoljskega vpliva in njihova uporaba pri upravljanju procesov, razvoju izdelkov in dobavnih verig.
Eden izmed primerov takšnega pristopa prihaja iz industrije premazov. V podjetju KANSAI HELIOS Slovenija so se trajnostnega prehoda lotili sistematično: najprej z razumevanjem, kje v resnici nastaja največji okoljski vpliv njihovih izdelkov.
Ko govorimo o ogljičnem odtisu podjetja, večina najprej pomisli na emisije iz lastne proizvodnje (obseg 1) ali na porabo energije (obseg 2). Vendar pa se prava slika pogosto skriva drugje, kajti več kot 90 odstotkov vseh emisij nastane zunaj neposrednega nadzora podjetja. »Ta širši okvir imenujemo obseg 3, ki zajema vse posredne emisije v celotni vrednostni verigi – od pridobivanja surovin in embalaže do uporabe premazov pri kupcih ter ravnanja z izdelki po koncu njihove življenjske dobe. Če želi podjetje resnično zmanjšati vpliv na okolje, mora razumeti tudi te nevidne plasti,« je pojasnila dr. Radmila Wollrab, direktorica trajnostnega razvoja skupine KANSAI HELIOS.

Zato so se v podjetju odločili za celovit in podatkovno podprt izračun posrednih emisij v celotni vrednostni verigi. Zbrali so podatke o nabavi, transportu in uporabi izdelkov ter jih povezali z analizami življenjskega cikla (LCA) in strokovnim znanjem svojih tehnologov. Tako so ustvarili prvo podrobno sliko svojega ogljičnega odtisa. Rezultati so bili zgovorni: največ – več kot polovico – emisij prispeva uporaba surovin, sledita pa faza uporabe premazov in smol ter ravnanje z izdelki po koncu njihove življenjske dobe.
»Takšen vpogled je pomemben predvsem zato, ker pokaže, kje so možnosti za resnično zmanjšanje vpliva. Mi smo ugotovili, da je ključ do zmanjšanja vpliva predvsem v sestavi in izvoru surovin,« je povedala dr. Wollrab.
Ko podjetje razume, kje nastaja največ emisij, lahko začne sistematično sprejemati ciljno usmerjene odločitve. »Pri razvoju novih izdelkov zato iščemo še ambicioznejše recepture z manjšim ogljičnim odtisom, pri čemer pa ne sklepamo kompromisov glede kakovosti in obstojnosti. Prav tako z dobavitelji poglabljamo sodelovanje pri uvajanju surovin iz obnovljivih virov, kupcem pa pomagamo pri rešitvah, ki zmanjšajo porabo energije med nanosom in sušenjem premazov,« je razložila dr. Wollrab.
Trajnostni razvoj tako ni več le vprašanje skladnosti z regulativo, temveč tudi strateška usmeritev. Razvoj izdelkov z nižjim vplivom na okolje postaja pomemben del konkurenčnosti, saj kupci in partnerji vse pogosteje pričakujejo transparentne podatke o trajnosti izdelkov.
Pri tem imajo ključno vlogo digitalna orodja za zbiranje in analizo podatkov, ki omogočajo bolj natančen vpogled v emisije v celotni vrednostni verigi. Ta podjetju omogočajo spremljanje emisij v celotni vrednostni verigi in ocenjevanje učinkov posameznih sprememb, na primer sprememb recepture izdelkov ali izbire dobaviteljev.

Prehod k trajnostnemu gospodarstvu je vse bolj odvisen od tega, kako uspešno podjetja okoljske podatke vključujejo v svoje poslovne odločitve. Evropska zakonodaja, kot je poročanje o trajnostnosti podjetij (CSRD), dodatno spodbuja transparentnost in merljivost. Toda za številna podjetja je to tudi priložnost. Boljše razumevanje okoljskega vpliva izdelkov odpira pot k inovacijam, novim poslovnim modelom ter večjemu zaupanju partnerjev in kupcev.
Trajnost tako postaja področje, kjer se srečujejo znanost, tehnologija in poslovna strategija podjetij. In prav podatki – od merjenja emisij do analiz življenjskega cikla izdelkov – postajajo temelj, na katerem podjetja gradijo bolj trajnostne industrijske modele prihodnosti.
Naročnik oglasne vsebine je KANSAI HELIOS Slovenija