Odbor DZ zavrnil pobudo za oceno ustavnosti interventnega odstrela
To je druga pobuda za oceno ustavnosti zakona o interventnem odstrelu, vložil jo je Vlado Began iz Društva za osvoboditev živali in njihove pravice.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odbor državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor je sprejel mnenje zakonodajno-pravne službe, da pobuda za oceno ustavnosti zakona o interventnem odvzemu rjavega medveda in volka iz narave ni utemeljena.
Gre za pobudo za presojo ustavnosti interventnega zakona o odstrelu medvedov in volkov, ki predvideva odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Poslanci so ga z veliko podporo sprejeli 20. junija letos, potem ko je upravno sodišče ustavilo redni odstrel.
Pobudo je na ustavno sodišče 3. septembra oziroma z dopolnitvijo 25. septembra vložil Vlado Began, član Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. V njej se sklicuje, da je interventni zakon v neskladju z ustavo in aarhuško konvencijo, ker ni bilo omogočeno sodelovanje javnosti v postopku sprejemanja zakona.
To je druga pobuda za oceno ustavnosti interventnega zakona o odstrelu medvedov in volkov. Prvo sta julija letos na ustavno sodišče vložila Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) Ljubljana in društvo Dondes. Predlagala so tudi začasno zadržanje interventnega zakona, vendar je ustavno sodišče predlog zavrnilo. O pobudi za oceno ustavnosti interventnega zakona še ni odločilo.
Zakonodajno-pravna služba DZ je mnenje, da pobuda za oceno ustavnosti zakona ni utemeljena, sprejela 20. novembra, vlada pa petega decembra. Služba DZ je v mnenju ponovila stališče, podano ob prvi pobudi za oceno ustavnosti interventnega zakona, saj se očitki o neskladnosti interventnega zakona z več členi ustave ponavljajo.
Pri tem je povzelo argumentacijo vlade o razlogih za predlog interventnega zakona. Sodno zadržanje odstrela je privedlo do povečanja gostote rjavega medveda in volka, ki sta »spremenila način vedenja tako, da predstavljata neposredno grožnjo za prebivalce (realna bojazen napada medveda na človeka) in njihovo premoženje«. Število škodnih primerov v primerjavi z enakim obdobjem lani se je podvojilo, izčrpane so bile vse druge možnosti za reševanje težav. Ker razmer ni mogoče reševati z odločbami za izredni odstrel, je bil predlagan interventni zakon. »Z njim je poseganje v populacijo celovito, selektivno in omejeno / …/« Obseg predvidenega odstrela pa je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.
Zakonodajno-pravna služba kot neutemeljeno zavrača tudi pobudnikov zatrjevanje, da je bila kršena Aarhuška konvencija. Pri utemeljitvi se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014. To je zapisalo, da se »sodelovanje javnosti po Aarhuški konvenciji nanaša na udeležbo pri pripravi odločitev organov javnih oblasti. Ta pojem po Aarhuški konvenciji ne vključuje organov in institucij, kadar delujejo v zakonodajni ali sodni pristojnosti / …/«
Odbor za infrastrukturo bo poročilo o glasovanju poslal zakonodajno-pravni službi, ki mora pripraviti odgovor na pobudo za ustavno sodišče. To mora tako odločiti o obeh pobudah za oceno ustavnosti interventnega zakona.
Do 11. decembra je bilo po interventnem zakonu iz narave odvzetih 171 medvedov, od tega je bilo 160 ustreljenih, 11 pa jih je evidentiranih kot izguba (povoz in drugi razlogi smrtnosti). Skladno z zakonom je mogoče odstreliti še 15 medvedov. Volkov je bilo odvzetih deset, od tega štirje z odstrelom, šest pa je bilo izgub.
Gre za pobudo za presojo ustavnosti interventnega zakona o odstrelu medvedov in volkov, ki predvideva odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Poslanci so ga z veliko podporo sprejeli 20. junija letos, potem ko je upravno sodišče ustavilo redni odstrel.
Pobudo je na ustavno sodišče 3. septembra oziroma z dopolnitvijo 25. septembra vložil Vlado Began, član Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. V njej se sklicuje, da je interventni zakon v neskladju z ustavo in aarhuško konvencijo, ker ni bilo omogočeno sodelovanje javnosti v postopku sprejemanja zakona.
To je druga pobuda za oceno ustavnosti interventnega zakona o odstrelu medvedov in volkov. Prvo sta julija letos na ustavno sodišče vložila Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) Ljubljana in društvo Dondes. Predlagala so tudi začasno zadržanje interventnega zakona, vendar je ustavno sodišče predlog zavrnilo. O pobudi za oceno ustavnosti interventnega zakona še ni odločilo.
Zakonodajno-pravna služba ponovila svoje stališče
Zakonodajno-pravna služba DZ je mnenje, da pobuda za oceno ustavnosti zakona ni utemeljena, sprejela 20. novembra, vlada pa petega decembra. Služba DZ je v mnenju ponovila stališče, podano ob prvi pobudi za oceno ustavnosti interventnega zakona, saj se očitki o neskladnosti interventnega zakona z več členi ustave ponavljajo.
Pri tem je povzelo argumentacijo vlade o razlogih za predlog interventnega zakona. Sodno zadržanje odstrela je privedlo do povečanja gostote rjavega medveda in volka, ki sta »spremenila način vedenja tako, da predstavljata neposredno grožnjo za prebivalce (realna bojazen napada medveda na človeka) in njihovo premoženje«. Število škodnih primerov v primerjavi z enakim obdobjem lani se je podvojilo, izčrpane so bile vse druge možnosti za reševanje težav. Ker razmer ni mogoče reševati z odločbami za izredni odstrel, je bil predlagan interventni zakon. »Z njim je poseganje v populacijo celovito, selektivno in omejeno / …/« Obseg predvidenega odstrela pa je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.
Ustavno sodišče mora odločiti o dveh pobudah
Zakonodajno-pravna služba kot neutemeljeno zavrača tudi pobudnikov zatrjevanje, da je bila kršena Aarhuška konvencija. Pri utemeljitvi se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014. To je zapisalo, da se »sodelovanje javnosti po Aarhuški konvenciji nanaša na udeležbo pri pripravi odločitev organov javnih oblasti. Ta pojem po Aarhuški konvenciji ne vključuje organov in institucij, kadar delujejo v zakonodajni ali sodni pristojnosti / …/«
Odbor za infrastrukturo bo poročilo o glasovanju poslal zakonodajno-pravni službi, ki mora pripraviti odgovor na pobudo za ustavno sodišče. To mora tako odločiti o obeh pobudah za oceno ustavnosti interventnega zakona.
Za odstrel še 15 medvedov
Do 11. decembra je bilo po interventnem zakonu iz narave odvzetih 171 medvedov, od tega je bilo 160 ustreljenih, 11 pa jih je evidentiranih kot izguba (povoz in drugi razlogi smrtnosti). Skladno z zakonom je mogoče odstreliti še 15 medvedov. Volkov je bilo odvzetih deset, od tega štirje z odstrelom, šest pa je bilo izgub.
