Odpadke predelati doma, ne v tretjih državah

Ljubljana – Že dolgo je mogoče gledati in brati poročila o kupih električne in elektronske opreme, ki jih predelujejo v Afriki in Aziji na načine, ki so okolju in zdravju ljudi škodljivi. Podobno je z odpadno plastiko, s katero polnimo kitajske ladje, da se ne vračajo prazne.

Povpraševanje po naravnih virih je večje kot kdaj koli prej, pridobivanje kovin, mineralov, gradbenega lesa, zemlje in prsti, pitne vode po vsem svetu se bo v 25 letih, od leta 2005 do leta 2030, po napovedih povečalo za 75 odstotkov, brez recikliranja in ponovne uporabe virov pa to ne bo mogoče. Globalno povpraševanje po hrani, krmi in vlaknih se lahko ob tem do leta 2050 poveča za 70 odstotkov.

EU potroši veliko več kot izvozi. Leta 2010 je uvozila za več kot trikrat več materiala, kot ga je izvozila (šestkrat več v primeru goriv in rudarskih proizvodov). Povprečna letna poraba materialnih virov v EU (podatki veljajo za Unijo še pred vstopom Hrvaške) je približno 16 ton na osebo, od tega tri tone končajo na odlagališčih. Severnoameričan povprečno porabi približno 90 kilogramov (kg) virov vsak dan, Evropejec približno 45 kg, Afričan pa približno 10 kg na dan. S skoraj tremi tonami na osebo na leto je Evropa celina z največjim neto uvozom virov.

Odpadki še niso pravi vir

Leta 2010 je skupna proizvodnja odpadkov iz gospodarskih dejavnosti in gospodinjstev v EU po podatkih Eurostata znašala 2502 milijonov ton. Od tega so jih obdelali 2336 milijonov ton; to vključuje tudi obdelavo odpadkov, ki so bili v EU uvoženi. Leto kasneje je bilo recikliranih ali kompostiranih 40 odstotkov obdelanih komunalnih odpadkov. Povprečno vsak od 500 milijonov ljudi zavrže pol tone gospodinjskih odpadkov vsako leto. Glede na študije bi se letni promet v sektorju upravljanja z odpadki in recikliranja v EU, če bi zakonodajo o odpadkih izvajali v celoti, povečal za 42 milijard evrov, prihranili bi 72 milijard evrov na leto, do leta 2020 pa bi nastalo 400.000 novih delovnih mest.

Prav temu je namenjeno novo poglavje kampanje evropske komisije z naslovom Prebujena generacija (Generation Awake). Cilj kampanje je, da bi se potrošniki začeli zavedati, kakšne posledice imajo njihovi vzorci porabe na naravne vire, in kakšne bi bile koristi, če bi spremenili svoje navade. V središču kampanje je v celoti interaktivno spletišče (www.generationawake.eu), ki je na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU in na katerem animirani liki prikazujejo okoljski vpliv vsakodnevnih potrošniških odločitev. Ciljna skupina kampanje so osebe, stare od 25 do 40 let, predvsem pa mlajši odrasli v mestih in družine z majhnimi otroki. Novo poglavje kampanje vključuje fotografski natečaj za predloge, kako smeti spremeniti v vire. Zmagovalec bo nagrajen s potovanjem v København, zeleno prestolnico Evrope 2014.

Elektronika se kopiči najhitreje

Električni in elektronski odpadki (OEEO) spadajo v skupino odpadkov, katerih količina se v Evropi povečuje najhitreje, in sicer za tri do pet odstotkov na leto. Ločeno zbiramo in upravljamo le tretjino teh odpadkov, dve tretjini pa odvržemo na odlagališča (13 odstotkov) ali izvozimo v podstandardno obdelavo v EU ali zunaj nje (54 odstotkov). Kljub temu, da se za izdelavo osebnih računalnikov, mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov ter drugih novih elektronskih in električnih izdelkov po vsem svetu na leto porabi 320 ton zlata in več kot 7500 ton srebra.

Priložnost Slovenije?

»V Sloveniji zberemo 32 odstotkov količin električne in elektronske opreme, ki jih zavezanci dajo na trg (26.542 ton). V tem segmentu bi torej lahko zbrali kar trikrat večje količine, kar bi dejansko spodbudilo naložbe v obdelavo teh odpadkov. Hkrati je razvidno, da v Sloveniji predelamo le 46 odstotkov zbrane odpadne opreme, kar pomeni, da je več kot polovica zbrane količine obdelana v tujini. Še več. V Sloveniji je torej obdelanih le 14,8 odstotka količin, ki pridejo na trg in so seveda tudi potencial v odpadni opremi,« pravi Emil Šehič, direktor družbe za ravnanje z odpadki Zeos.

»Še posebej je žalostno, da v Sloveniji nimamo centrov za obdelavo hladilno-zamrzovalnih aparatov, sijalk in katodnih cevi. Ta del odpadkov smo zato prisiljeni obdelovati v tujini, Avstriji, Italiji, Nemčiji. Nedvomno bi povečane zbrane količine spodbudile interes za take naložbe, hkrati pa je seveda treba poudariti, da se odpadki te vrste nahajajo tudi izven Slovenije in bi jih bilo potrebno znati 'pritegniti' v obdelavo v Slovenijo,« še dodaja Šehič.

V Sloveniji so lani na trg prišle 7604 tone pralnih strojev, pomivalnikov, štedilnikov in sušilcev, ločeno smo jih zbrali 1969 ton, od tega smo jih v Sloveniji obdelali 985 ton. Tiskana vezja in električni motorji gredo v izvoz, pri čemer ni nikoli mogoče z gotovostjo reči, da ne bodo končali v kateri od afriških ali azijskih držav. Tudi pri malih gospodinjskih aparatih v Sloveniji poteka le osnovno razstavljanje. Na trg smo jih dobili 10.583 ton, zbrali 2693 ton, v Sloveniji pa od tega predelali 2289 ton. Pri nas ni tehnologije za predelavo hladilno-zamrzovalnih aparatov in klimatskih naprav. Tudi televizorji in ekrani v največji meri končajo pri predelovalcih v tujini, v Sloveniji poteka le osnovno razstavljanje. V Sloveniji uspešno zbiramo plinske in varčne sijalke (61 odstotkov), vendar predelava v celoti poteka v tujini.

Tudi embalaža v tujino

Podobne podatke imajo v Interserohu. Akumulatorske baterije za avtomobile in za industrijo v celoti predelujemo v Sloveniji, natančneje v TAB Mezica. Prenosne baterije gredo v 90 odstotkih v izvoz. Vosek in aluminijaste pokrovčke odpadnih sveč pa znamo predelati doma. Plastični granulat sveč gre v tujino. Odpadna zdravila sežigamo v Sloveniji.

Družba Interseroh je lani zbrala 62.405 ton odpadne embalaže, od tega je je 25.716 ton poslala v predelavo v tujino. Odpadnega papirja so zbrali 20.712 ton, zunaj meja Slovenije so ga predelali ali sežgali 14.384 ton. Odpadne plastične embalaže so zbrali 4757 ton, v tujini so je predelali 3508 ton. Lesene embalaže se je nabralo za 6742 ton, od tega je je šlo prek meje ali dveh le 145 ton. Podobno je s kovinsko embalažo, zbrali so je 1784 ton, v tujino pa poslali le 201 tono. Sestavljena embalaža počasi izginja s trga, ker jo je težavno in drago predelovati. Pretežno gre tako v sežig v tujino. Podobno je z odpadnim steklom, od zbranih 10.009 ton so ga v tujini predelali 9844 ton. Večina od 9988 ton ostanka odpadkov po sortiranju je ostala v Sloveniji, izvozili so 3931 ton.

Tako tudi podjetje Plastika Skaza, ki je med drugim dobavitelj Ikee, ne nabavlja odpadne plastike v osnovni obliki, temveč pripravljeno odpadno plastiko, ki je primerna za nadaljnjo predelavo. »V Sloveniji žal ni mogoče dobiti zadostnih količin materialov primerne kakovosti, zato jih moramo uvažati iz tujine,« pravi Tanja Skaza.