Ognjemeti in petarde zastrupljajo ozračje

V Ljubljani ognjemet bo, v Mariboru odpade zaradi varovanja okolja, v Gradcu zaradi onesnaževanja okolja in varčevanja.

Objavljeno
18. december 2014 19.00
Ognjemet z gradu v Ljubljani 1. januarja 2014.
Borut Tavčar, gospodarstvo,Urban Červek, ozadja
Borut Tavčar, gospodarstvo,Urban Červek, ozadja

Ljubljana – Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo veliko in negospodarno onesnaženost ozračja z delci ter so tako tveganje za zdravje. Meritve kažejo, da je silvestrska noč zaradi ognjemetov in zasebne uporabe pirotehnike med najbolj onesnaženimi z delci v vsem letu.

V Javnem zavodu Turizem Ljubljana in Oddelku za varstvo okolja MOL so povedali, da so novoletni ognjemeti pri nas in po svetu pomemben del prazničnega vzdušja ob prihodu novega leta. »Tudi letos bomo za novoletno praznovanje financirali ognjemet, ki bo z Ljubljanskega gradu oznanil prihod novega leta. Predviden je ognjemet, ki bo trajal malo manj kot pet minut. Strošek za ognjemet bo znašal 3780 evrov. V primeru slabega vremena oziroma megle bo strošek 650 evrov, ker bodo vstop v novo leto namesto ognjemeta oznanile salve,« pojasnjujejo v MOL.

»Posledica ognjemetov in uporabe pirotehničnih sredstev so kratkotrajno povišane vrednosti delcev v zraku, ki ostanejo za iskrenjem svetlobnih raket in za pokanjem petard. To je mogoče razbrati tudi iz podatkov o dnevnih vrednostih delcev, ki jih spremljamo na merilni postaji Ljubljana Center, saj se najvišje dnevne vrednosti delcev praviloma pojavijo ravno na silvestrovo ali na prvi dan v novem letu. Ocenjujemo, da je vpliv večurne uporabe pirotehničnih sredstev na ulicah na povečanje trdih delcev v zraku vsaj tako velik ali celo večji, kot je vpliv pet minut trajajočega ognjemeta z gradu,« se hkrati opravičujejo v MOL.

Onesnaženje ni urejeno

»Še vedno se govori samo o vidnih poškodbah pri uporabi pirotehnike, nihče pa ne omenja zastrupljenosti ozračja. Zabavna pirotehnika, kot so ognjemeti, petarde in otroške iskrice, poleg zvočnih in barvnih učinkov, ki so nam v zabavo, močno unesnažuje zrak. Pri eksploziji se v ozračje sprostijo vse snovi, ki so del pirotehniškega izdelka, in tudi reakcijski produkti v obliki plinov in trdnih delcev, ki nastanejo pri reakciji s kisikom oziroma pri reakciji med posameznimi komponentami eksploziva. Delci, ki se sprostijo v ozračje pri ognjemetu, so veliki od 20 do 200 nanometrov. Gre za visoko kemijsko aktivne kovinske prahove, ki pri oksidaciji barvito zažarijo, a kot majhni delci ostanejo v ozračju. Kemijska analiza teh nanodelcev je pokazala spojine, ki vsebujejo fosfor, kalij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, kalcij, molibden in natrij. Prisotnost nanodelcev v zraku ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov oziroma jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu. Ozračje dokončno očisti šele prvi dež, ki spere te nanodelce v zemljo in vodotoke. Na delcih se kondenzira zračna vlaga, zato je ozračje videti megleno. Ta meglenost je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta, ko se delci še nahajajo blizu središča eksplozij in dokazuje prisotnost nanodelcev v ozračju. Nanodelci, ki jih vdihnemo, se deloma izločijo z izdihom, deloma pa prodrejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu, kopičijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri, v jetrih, ledvicah in vranici, kjer povzročajo različne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje,« opozarja Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan.

Dodaja, da niti male otroške radosti pri prižiganju povsod dostopnih iskric niso več nedolžna zabava. »Izmerili smo več kot 300.000 nanodelcev iz aluminijevih, železovih in barijevih reakcijskih produktov v kubičnem centimetru zraka med prsketanjem ene same iskrice. Nanodelci dveh velikostnih redov, pod 20 nanometrov in okrog 100 nanometrov, so vztrajali v zaprtem prostoru več ur. Največ najmanjših in najbolj nevarnih delcev nastaja blizu iskrice, ki jo praviloma držijo otroci. Znano je, da so območja z visoko prisotnostjo barija poznana po pogostosti obolenj za multiplo sklerozo, barijev oksid pa je zelo strupen, povzroča poškodbe oči in pljuč. Izmerili smo, da se kar deset odstotkov kovine sprosti v ozračje v obliki nanodelcev med gorenjem iskric,« pravi Remškarjeva.

Kako neuravnotežena je zakonodaja, dokazuje po mnenju Remškarjeve to, da smo neprijeten hrup, ki ga povzroča pirotehnika in je neznatna težava v primerjavi z dolgotrajno onesnaženostjo zraka, uredili z ustrezno regulativo za petarde, onesnaženosti ozračja pa se nismo dotaknili. »Pri prizadevanju za čistejši zrak nanodelcev v zraku ne smemo spregledati, saj so prav ti najbolj nevarni za zdravje, posredno pa prispevajo tudi k svetovnim podnebnim spremembam. Čeprav so viri trdnih delcev, med katerimi nanodelci številčno prevladujejo tudi drugi (dizelski motorji, kurišča biomase), ognjemeti in druga pirotehnika še dodatno poslabšujejo kakovost zraka,« še dodaja Maja Remškar. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih ne določa, da se za pirotehnične izdelke opravijo kemijske analize sestave.

Najhuje je živalim

V Društvu za zaščito živali Ljubljana s sodelovanjem z družbo Tam-Tam pa opozarjajo, da so petarde od aprila 2008 prepovedane, da spadajo impulzni hrupi, povezani s petardami, med ene najbolj nevarnih, da ljudje najmočnejše zvoke slišimo do 1,5 kilometra daleč, pes pa do šest in da eksplozija ognjemeta sprošča z delci obremenjen dim in strupene kemikalije, ki ogrožajo tudi ljudi z astmo. »Pa vendar smo vsak december priča novim poškodbam in glasnemu pokanju, ki ni prijetno niti za ljudi, kaj šele za živali,« pravijo v društvu, ki je tudi letos pripravilo plakatno akcijo »Petarde? Ne, hvala!«. »Ko govorimo o strahu pred glasnim pokanjem, ponavadi govorimo predvsem o psih. Pa vendar imajo zaradi tega veliko težav tudi mačke, kunci, dihurčki, ptice in drugi hišni ljubljenci, ki ob pokanju doživljajo velik stres. Nekateri kazalniki celo kažejo, da krave, ki so izpostavljene močnemu hrupu, dajejo manj mleka, podobno kokoši dajejo manj jajc. Še večjo težavo petarde in ognjemeti povzročajo divjim živalim, pri katerih v teh dneh, ko v naravi primanjkuje hrane, že najmanjši nepotreben stres lahko pomeni življenje ali smrt. Izpostaviti velja še delovne živali (psi vodniki, psi pomočniki), ki zaradi prevelikega strahu ne morejo opravljati svojega dela, in ptice, ki se zaradi občutljivih dihalnih sistemov, ujete v bližini eksplozij pirotehničnih sredstev, dostikrat zadušijo,« opozarjajo v društvu.

Maribor in Gradec za čist zrak

V Mariboru bo tudi letošnje silvestrovanje minilo brez novoletnega ognjemeta. Na občinskem zavodu za turizem pravijo, da predvsem zaradi slabega vpliva na okolje. Ognjemeta letos ne bo tudi v Gradcu, kjer kot vzrok navajajo varčevanje in varovanje okolja. Kot so zapisali na spletni strani mesta Gradec na avstrijskem Štajerskem, so se ognjemetu odpovedali zato, da bi zmanjšali onesnaženje zraka, saj so eksplozije ognjemetov velik vir drobnih delcev v zraku, ti pa so med najnevarnejšimi onesnaževalci zraka v mestih. Poleg tega ognjemet stane približno 35.000 evrov, ki jih bo mesto raje privarčevalo. Med vzroki za odpoved ognjemeta, ki so ga v Gradcu do letos tradicionalno prirejali ob prihodu novega leta in si ga je ogledalo veliko ljudi, je tudi varovanje živali pred hrupom.

V Mariboru bodo namesto ognjemeta za meščane pripravili drugačno novoletno presenečenje, pravi Tanja Srečkovič iz mariborskega Zavoda za turizem. Ognjemeta v novoletni noči niso imeli že lani, po prihodu novega župana Andreja Fištravca. Kot piše v operativnem programu varstva zunanjega zraka pred delci PM10 ministrstva za okolje in prostor, prispevek ognjemetov k emisijam kovin v ozračje sploh ni zanemarljiv, niti na letni ravni. Izračuni, narejeni v Veliki Britaniji, kažejo, da so leta 2000 v tej državi z ognjemeti in drugimi eksplozivnimi sredstvi v eni noči v okolje izpustili kar 7,6 odstotka celotnih letnih izpustov magnezija, šest odstotkov vseh letnih izpustov bakra v državi in 9,3 odstotka vseh letnih emisij kalija.