Fracking v Petišovcih mora v okoljsko presojo

Na MOP so zavrnili pritožbo Geoenerga in pritrdili Arso, da je za hidravlično stimuliranje vrtin treba dobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Objavljeno
12. junij 2019 16.24
Posodobljeno
12. junij 2019 18.11
Ena od dveh vrtin, ki ju hočejo »stimulirati«. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana - Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo zavrnilo pritožbo družbe Geoenergo in potrdilo sklep Agencije za okolje (Arso), s katerim je ta odločila, da je treba za nameravani poseg »vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih surovin na območju Čentibe in Petišovcev (imenovano tudi hidravlično lomljenje ali »fracking«) izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

MOP se je glede na predložena strokovna mnenja, lokacijo posega, oddaljenost nameravanega posega od posameznih vodotokov ter ob upoštevanju, da podzemne vode, podtalnica in kmetijska zemljišča na zadevnem območju nimajo dobrih regeneracijskih sposobnosti ter ob upoštevanju načela previdnosti, strinjal s stališčem Arso, da gre za poseg, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.



MOP je potrdil ugotovitve Arso, da se bo drenažni radij povečal in da bo izveden tudi na drugi globinah, kot je bilo predhodno hidravlično lomljenje, nekoliko spremenjen pa bo tudi postopek hidravličnega lomljena, in da gre za poseg, ki ima za posledico spremembe v delovanju naprave in za dela ali posege, ki spreminjajo fizično stvarnost območja.


Rafinerija mogoča, fracking ne


Arso je v začetku marca odločil, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju, ki mu nasprotujejo okoljevarstveniki in tudi nekatere občine, treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

image
V vrtinah vseskozi vzdržujejo tlak. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Britanski Ascent Resources želi v sodelovanju z Geoenergom v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati plin, postopek presoje vplivov na okolje in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja pa bo zavlekel uresničitev teh načrtov. Partnerja sta sicer že pridobila okoljevarstveno dovoljenje za rafinerijo za čiščenje surovega plina, ki bi nadomestila staro manj učinkovito napravo, vendar pa sta že takrat potrdila, da projekt ni smotrn brez povečanega črpanja plina.

Pridobivanje ogljikovodikov je na Petišovskem polju leta 1943 začela nemška vojska, največji razmah je doseglo v 80. letih, potem pa je z odločitvijo o zaprtju rafinerije nafte začela ta dejavnost v Pomurju usihati. Pod Petišovskim poljem naj bi po ocenah Ascenta ostalo 10 milijard kubičnih metrov plina in tudi nekaj nafte.

image
Plinska postaja, ki bi jo zamenjali s sodobnejšo rafinerijo plina in tudi nafte. FOTO: Voranc Vogel/Delo


V obeh postopkih, povezanih z Ascentovim črpanjem plina na Petišovskem polju, je takratni minister Jure Leben lani odredil notranji nadzor nad delom Arsa. Nadzor je pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj ter da sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza.