Okrasna drevesca morajo imeti vijoličasto nalepko

Mladih drevesc je zaradi ujm več, vendar je treba za vsako dobiti dovoljenje.
Objavljeno
19. december 2017 15.51
Otroci varuvanci CUDV krasijo novoletna drevesca,Ljubljana Slovenija 16.12.2015 [Otroci,novoletna drevesca]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana − Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in med prodajo označena z nalepko vijoličaste barve, na njej pa mora biti letnica 2017. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdov usmerja zavod za gozdove, kot pravijo, na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena na plantažah okrasnih drevesc v Sloveniji.

Okrasna drevesca so po zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na zavodu za gozdove skupaj z odločbo, v kateri so zapisani usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija.

Za tuja drevesa je pomemben izvor

Brez nalepke so v prodaji okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajalci pa morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda zavod za gozdove.

Tudi pri nas gojijo več vrst drevesc. Foto Mavric Pivk/Delo

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do dva kilograma), vendar tudi to tako, da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Mladih drevesc je več

Večinoma se smrečice za okras pridobivajo iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter iz namenskih nasadov na kmetijskih površinah. »V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu je veliko prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije. Gozdarji bomo v prihodnjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami zaradi naravnih ujm in škodljivcev bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah,« pravijo na zavodu za gozdove.

Da bomo čim dlje uživali v zelenem okrasju domačih drevesc, jih postavimo v stojala, ki jih lahko napolnimo z vodo. Ko bodo odslužila svojemu namenu, jih razrežemo in odložimo v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skurimo v pečeh.

Letošnja nalepka za drevesca. Foto Zavod za gozdove Slovenije

Manj nalepk

»V zavodu za gozdove spodbujamo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na trg. Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno pada. Lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc na leto izdamo približno 27.000 nalepk, še pred petimi leti pa je bila ta številka za tretjino višja,« še pravijo na zavodu.

Skupno krašenje

Zavod za gozdove vabi na skupno krašenje prazničnih drevesc z varovanci CUDV Draga, ki bo v četrtek, 21. decembra, na Starem trgu v Ljubljani, od 10. ure dalje. Dogodek združuje skrb za ljudi in naravo, pripravljajo pa ga Center za usposabljanje, delo in varstvo − Draga, Druga violina, študenti, vrtci in šole ter zavod za gozdove.