Ostro oko, ki beleži segrevanje planeta

Ljubljana – V meritvah, ki jih je na Zemljo prvič po izstrelitvi v vesolje poslal Nasin satelit OCO-2, leži ključ do razumevanja procesa segrevanja podnebja. Znanstveniki si od ambicioznega projekta obetajo veliko. Najpomembnejše vprašanje, na katerega bodo poskušali najti odgovor, je, ali narava izgublja kapaciteto za absorbiranje ogljikovega dioksida.

Meritve ogljikovega dioksida v zemeljskem ozračju, ki so jih ta teden objavili raziskovalci ameriške vesoljske agencije, so prvi jasen prikaz možnosti, ki jih ponuja nova tehnologija. Ambicija Nase je, da na podlagi zbranih podatkov izboljša naše razumevanje o tem, kako človek s svojimi aktivnostmi vpliva na podnebje.

Zemljevid Zemlje, na katerem so označene najvišje koncentracije toplogrednega plina, jasno prikazuje vlogo človeka, pa tudi naravne procese, ki vplivajo na distribucijo ogljikovega dioksida. Prvo, kar opazi laično oko, je pas visoke koncentracije plina, ki poteka vzdolž ekvatorja in marsikje sega vse do povratnikov. Vzrok za njegov nastanek je delovanje stalnih planetarnih vetrov, ki iz severa in juga prinašajo večje količine CO2. Drug najbolj očiten pojav so tako imenovane vroče točke – središča visoke koncentracije plina, ki se nahajajo nad močno poseljenimi območji. Vzhodni del Kitajske, obale Združenih držav Amerike in Indonezija so jasen primer industrializacije, medtem ko so vroče točke, ki se nahajajo nad afriškim in amazonskim pragozdom, po vsej verjetnosti posledica sežiganja in izgorevanja biomase.

Objavljene meritve so nastale med 1. oktobrom in 11. novembrom letos. »Kar se tiče zbiranja podatkov, smo šele na začetku naše misije. A kot smo dokazali, lahko že s pregledom dogajanja petih tednov dobimo jasno sliko globalnih koncentracij oglikovega dioksida,« je med predstavitvijo rezultatov v San Franciscu dejala namestnica vodje projekta Annmarie Elderling.

Narava na preizkušnji

OCO-2 je pomembna pridobitev; projekt je nastajal več let, znanstveniki pa so morali na poti do uspeha premagati vrsto zapletov. Uporabljena tehnologija bi lahko v prihodnosti služila tudi za namen zbiranja podatkov, s katerimi bi mednarodna skupnost lažje nadzirala, kako države spoštujejo svoje zaveze iz podnebnih dogovorov.

Raven toplogrednih plinov v ozračju je v zadnjem obdobju dosegla rekordne vrednosti. Človek na leto proizvede 40 milijard ton ogljikovega dioksida: medtem ko polovica te vrednosti ostane ujeta v ozračju, ostalo polovico absorbirajo oceani in gozdovi ter jo spremenijo v kisik. Znanstveniki po pisanju revije Nature upajo, da jim bo z zbranimi podatki uspelo ugotoviti, kako dolgo lahko narava še opravlja svojo nalogo.