Pekel v kalifornijskem Paradižu

Sezona požarov se je s poznega poletja razširila na vse leto. Podnebne spremembe dodatno krepijo njihovo moč.
Fotografija: V najbolj smrtonosnih požarih v zgodovini Kalifornije je po doslej umrlo najmanj 31 ljudi, več kot 200 je pogrešanih, četrt milijona je moralo zapustiti domove. FOTO: Reuters/Eric Thayer 
Odpri galerijo
V najbolj smrtonosnih požarih v zgodovini Kalifornije je po doslej umrlo najmanj 31 ljudi, več kot 200 je pogrešanih, četrt milijona je moralo zapustiti domove. FOTO: Reuters/Eric Thayer 

Vročina, suša in veter so glavne netilne sestavine požarov, podnebne spremembe pa njihov pospeševalec. Vsi ti dejavniki so na delu tudi pri požarih, ki pustošijo po severu in jugu Kalifornije. Ameriška zvezna država ima že dolgo zgodovino divjih požarov, a takšnih še ni doživela.

Požari na severu – največji je t. i. Camp fire –, ki so izbruhnili prejšnji četrtek ob vznožju gorovja Sierra Nevada, so se po številu žrtev že postavili ob bok najhujšemu požaru v Kaliforniji leta 1933. Doslej je v njih umrlo najmanj 29 ljudi, pogrešanih je preko 100, evakuiranih je bilo četrt milijona prebivalcev. Uničenih je 450.000 hektarov površin, gasilci so doslej pogasili četrtino gorečih območij.

Gasilci se bojujejo s plameni, ki so zajeli apartmajsko poslopje v mestu Paradise, severno od Sacramenta. FOTO: Josh Edelson/AFP
Gasilci se bojujejo s plameni, ki so zajeli apartmajsko poslopje v mestu Paradise, severno od Sacramenta. FOTO: Josh Edelson/AFP


Na jugu države so požari v okolici okrožij Ventura in Los Angeles – največja sta t. i. Hill in Wolsey fire – zgolj v treh dnevih uničili 33.500 hektarov, umrla sta vsaj dva človeka, gasilci so doslej pogasili le desetino območja pod plameni. »To ni nova normalnost, temveč nova abnormalnost, ki se bo brez dvoma nadaljevala še naslednjih deset do 20 let,« je na tiskovni konferenci v nedeljo izjavil kalifornijski guverner v odhajanju Jerry Brown, ki je ameriškega predsednika Donalda Trumpa v pismu pozval k razglasitvi naravne nesreče, kar bi prizadetim skupnostim v Kaliforniji prineslo pomoč iz zveznega proračuna.
 

Kalifornija v plamenih


Zdi se, da je Kalifornija ves čas v plamenih. Komaj gasilci pogasijo en obsežen požar, že vznikne drugi, ki požre novih več deset tisoč hektarjev izsušenega gozda. A ne le tega, z zemljevida lahko izbriše cela mesta, kot zdaj v primeru Paradisa z 29.000 prebivalci, ter pri tem ne izbira med bogatimi (Malibu) in revnimi (prikoličarska naselja v okolici Los Angelesa).

Vozilo se prebija skozi dim blizu mesta Pulga v Kaliforniji. FOTO: Noah Berger/AP
Vozilo se prebija skozi dim blizu mesta Pulga v Kaliforniji. FOTO: Noah Berger/AP


Požari so po besedah klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj vedno končna posledica številnih dejavnikov: vremena, prostorskega načrtovanja, stanja oziroma stabilnosti gozdov, topografskih značilnosti, organiziranosti služb za preventivo in gašenje … Vzpostavijo pa se lahko še povratne zanke, ki razmere dodatno poslabšajo. Če se ustavimo zgolj pri vremenu, »je za Kalifornijo že leta povečana verjetnost za bolj sušne razmere in ekstremno visoke temperature. Vzrok za povečano verjetnost suš so seveda podnebne spremembe, ki zahodni del ZDA delajo bolj sušen, vzhodni del pa ima celo nekoliko več padavin, pojasnjuje Kajfež Bogatajeva.
 

Odmrli gozdovi so kurivo


Kalifornijo je v obdobju 2011-2014 zaradi pomanjkanja zimskih padavin pestila hidrološka suša, zaradi katere je guverner Brown poleti 2015 odredil zmanjšanje porabe vode za četrtino. Šele zima v sezoni 2016-2017 je prinesla obilne padavine, zaradi česar je Brown aprila lani naposled razglasil konec suše. A po zadnjih podatkih zveznega sušnega monitorja v skoraj polovici Kalifornije prevladujo neobičajno sušne razmere, v tretjini pa zmerna suša.

Zaradi močnega vetra se je požar širil tako hitro, da so se ljudje, ki so poskušali pobegniti z avtomobilom, raje odločili za beg, vendar nekaterim ni uspelo. Prizor s ceste v mestu Paradise, ki ga je požar skoraj v celoti uničil. FOTO: Josh Edelson /AFP
Zaradi močnega vetra se je požar širil tako hitro, da so se ljudje, ki so poskušali pobegniti z avtomobilom, raje odločili za beg, vendar nekaterim ni uspelo. Prizor s ceste v mestu Paradise, ki ga je požar skoraj v celoti uničil. FOTO: Josh Edelson /AFP


Podnebne spremembe vplivajo tudi na stabilnost in stanje gozda. V suši 2011-2014 je odmrlo okoli 102 milijona dreves, ki so izvrstno gorivo za požare. Sprožilec so lahko strele, katerih pogostost se povečuje pri toplejšem vremenu, čeprav 95 odstotkov požarov na svetu še vedno povzročijo ljudje. »Bolj ko postaja sušno, v slabši kondiciji je gozd, kar privede do manjšega izhlapevanja gozda in tako so temperature še višje in verjetnost za požar še večja. Takih pozitivnih povratnih zank se lahko najbolj bojimo. Njihov tihi sprožilec so podnebne spremembe,« znova poudarja Kajfež Bogatajeva.

Za človeške katastrofe pa so krivi tudi prostorsko načrtovanje in nemara slabša organiziranost služb za preventivo in gašenje, meni klimatologinja. »Za smrtne žrtve pač ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Bolj lahko krivimo odsotnost programov za prilagajanje podnebnim spremembam. Ne v ZDA in tudi marsikje po svetu še vedno ne dojamejo, da so podnebne spremembe že tu in da se jim moramo vsaj prilagajati, če jih že ne preprečujemo. Prilagajanje pomeni okrepljen nadzor nad požari takoj, ko izbruhnejo, postopno preseljevanje ljudi na varnejše lokacije, preventivne vodne površine in druge ukrepe.«

Komentarji: