Ljubljana – Vsak mesec po svetu odvržemo 129 milijard mask za zaščito pred novim koronavirusom in 65 milijard plastičnih rokavic. Velik del teh je odložen neprimerno in je na začetku poti v morje. Industrija plastike za enkratno uporabo je med epidemijo znova vzcvetela, in to kljub zavezam držav, da te vrste plastike ne bo več dovoljeno uporabljati.

Zato priporočajo razmislek; odvržena maska namreč lahko ubije kita. V Greenpeaceu, ki se je medtem lotil akcije proti plastiki za enkratno uporabo, saj je sodeč po študijah 90 odstotkov morskih ptic in 56 odstotkov kitov in delfinov zaužilo plastiko, prav tako vsaka tretja želva, opozarjajo, da se stvari s pandemijo slabšajo. Plastiko za enkratno uporabo morajo države EU prepovedati prihodnje leto. Toda koronavirus je povzročil hud pritisk plastične industrije, ki zatrjuje, da je plastika za enkratno uporabo med pandemijo bolj varna. Več držav in mest je zato začasno odpravilo prepoved plastičnih izdelkov te vrste.

Ponovna uporaba je varna

Tako so v Greenpeaceu pod mnenje, da je ponovna uporaba varna, zbrali podpise več kot 125 zdravstvenih strokovnjakov iz 19 držav. Promocija plastike za enkratno uporabo za zmanjšanje izpostavljenosti koronavirusu negativno vpliva na okolje, vodo in hrano, pravijo strokovnjaki in dodajajo, da so ob vzdrževanju osnovne higiene enako varne tudi vrečke in posode za večkratno uporabo. Poleg tega opozarjajo, da je plastična industrija za manjšo privlačnost izdelkov za večkratno uporabo uporabila svoje stare študije.



V društvu Ekologi brez meja menijo, da maske v Sloveniji niso huda težava. Povsem drugače je v nekaterih drugih državah, zlasti v ZDA. Strinjajo pa se, da je politika, ki prepoveduje plastiko za enkratno uporabo, zaradi pandemije ogrožena. Med industrijskimi panogami, ki najmočneje pritiskajo, je naftna, saj je poraba nafte za goriva zelo upadla, prav tako cena. Velik del naftne in plinske industrije zato zdaj vidi plastiko kot svojo rešilno bilko.

Vir mikroplastike

V Franciji so medtem uvedli visoke kazni za odmetavanje mask v okolje, zlasti v morje. Našli so jih tudi na Azurni obali. A težava ni le estetska. Maske za enkratno uporabo so namreč velik vir mikroplastike, večinoma so izdelane iz sintetičnih vlaken, plastična je tudi elastika. Takšne maske je večinoma kupovala tudi Slovenija, zdaj jih prodajajo povsod, čeprav so vmes razvili več drugih rešitev, med njimi pralne maske za večkratno uporabo. Plastične rokavice za enkratno uporabo je pri nas k sreči precej hitro zamenjalo razkuževanje rok.



V javnem podjetju Snaga Vo-ka tako pravijo, da večjih težav z maskami v okolju ne zaznavajo. Za maske in rokavice v trgovinah pa so odgovorni trgovci. V društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da je bilo na začetku tudi pri nas veliko mask odvrženih v okolje, a so se razmere sčasoma popravile.

Med odpadki bo zaradi pandemije zagotovo več plastike, saj je treba uporabljene maske in druga sredstva, ki jih uporabljamo za zaščito, pospraviti v dve plastični vrečki, da so varni tudi delavci, ki pospravljajo odpadke. Vendar to ni plastika za predelavo, temveč izključno za sežig.