Počitnice brez odpadkov

Prijateljičin malček mi je pred časom, med sproščenim preživljanjem poletnih dni v njihovi preprosti in samozadostni počitniški hišici nekaj metrov od morja, postavil zanimivo vprašanje. Porodilo se mu je v nevihtnem jutru med opazovanjem velike količine pene na morski gladini in po tem, ko smo zvečer na prostem vsi po vrsti opravili obred tuširanja. S šamponi in mili, kakopak.

Zanimalo ga je, če je pena, ki zdaj z valovi buta ob skale, tam zato, ker smo se mi prejšnji dan tuširali in »penili« svoja telesa, voda pa je v vidnem potočku stekla v morje.

Seveda za vso peno v morju v tistem trenutku ne moremo prevzeti odgovornosti, a otroška logika o našem vplivu na vse okoli nas je povsem jasna. Kje na poti smo jo izgubili odrasli?

Počitnice so tako rekoč tu, zasluženi dopust komaj čakamo. Da se sprostimo. Si končno vzamemo čas za naše ljudi in sebe. Pozabimo na vse skrbi in obveznosti.

Bliža se sezona največje proizvodnje odpadkov na obalah Jadrana, v Sredozemlju in še marsikje. Odpadki so eden največjih negativnih vplivov na okolje, ki jih prinaša turizem. Povezani so s številnimi drugimi okoljskimi problemi − onesnaženjem voda, prsti, ustvarjanjem emisij toplogrednih plinov, izginjanjem živalskih in rastlinskih vrst itd.

A nikar si ne kvarite dopusta s slabo vestjo! Spočiti si je treba! Zato je bolje, da v svoj počitniški vsakdan uvedete malce zabave in naredite kakšen poskus, ki lahko prinese spremembe, mogoče celo vi spremenite svoje navade. Lahko, na primer, poskusite šteti, kolikokrat boste morali natakarju v priljubljenem lokalu sporočiti, da ne želite slamice v kozarcu, preden mu bo uspelo ustreči vaši želji.

»Poskusite šteti, kolikokrat boste morali natakarju v priljubljenem lokalu sporočiti, da ne želite slamice v kozarcu, preden mu bo uspelo ustreči vaši želji.« Foto: Blaž Uršič

Med potepanjem po kakem mestu se lahko greste igro iskanja pitnikov oziroma tekoče pitne vode, s katero boste napolnili svojo steklenico za večkratno uporabo. Ker ne boste kupovali novih in novih plastenk, lahko vaš otrok pri tem izračunava prihranke (in vadi matematiko). Lahko pregovorite natakarja, da vam pri večerji namesto vode v plastenki prinese vodo iz pipe. Če se boji manj zaslužka, mu polepšajte dan s predlogom, da boste tudi za to vodo plačali.

Bolj umetniške duše lahko preverite (in marsikje bo preverjanje kar trajalo) ponudbo izdelkov za večkratno uporabo. Namesto kičastih in brezpomenskih spominkov domov prinesite, na primer, lonček za kavo na poti. In potem naredite z nakupom kave na poti pravo dogodivščino.

Te dni bo sprejeta prepoved deljenja brezplačnih lahkih plastičnih vrečk. Če še niste doživeli kolapsa res stare plastične vrečke na tisoče koščkov, ki vam nazorno pokaže problem razpadanja plastike, lahko med ležernim poležavanjem na plaži malo pobrkljate po vročem pesku. Koščke plastike v vseh oblikah in barvah gotovo najdete v roku par minut in sestavite kak mozaik. Lahko tudi preizkusite svojo voljo, pogum in trdnost vaših odločitev ter v trgovini plastično vrečko celo zavrnete!

Nalašč lahko poskusite tudi z ločevanjem odpadkov v počitniškem apartmaju, čeprav so vam nastavili samo eno kanto. Mogoče se bo lastnik le še parkrat vprašal po vašem zdravju in potem končno dojel bistvo.

Če se vam zdi vse to premalo, lahko poskusite samo imeti počitek od stvari!

Najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane! In najboljše počitnice so počitnice s čim manj stvarmi. In posledično odpadki.

***

Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu

Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.

Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:

Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.

Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.

Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.

Bojan Stojanovič dela na varstvu rek v WWF Adria.

Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.

Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.

Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.

In Borut Tavčar, novinar Dela.