Podatke o energetiki in okolju je treba poenotiti

Ljubljana – V Sloveniji s podobno obdavčitvijo energentov porabimo več energije in manj povečamo BDP kot je povprečje v Evropski uniji. Zato je delež okoljskih davkov v BDP pri nas drugi najvišji. Tudi to povedo kazalniki, ki pa jih je treba izboljšati.

»Sistem kazalnikov omogoča spremljanje, kaj se dogaja na področju energetike in okolja in kaj so dejavniki, ki vplivajo na smer premikov. Z njegovo analizo bi radi pokazali, kje so še možnosti za izboljšave sistema, kako bi ta lahko postal uporaben za čim širši krog ljudi in kako ga prilagoditi prihodnjim izzivom,« je povedal Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost z Instituta Jožef Stefan.

Promet pred energetiko

Kazalniki med drugim kažejo, da je promet že leta 2014 po emisijah prehitel energetiko, poleg tega je Slovenija uspešna pri doseganju cilja zmanjšanja emisij do leta 2020. Dosegla je tudi cilje za zmanjšanje onesnaževanja zraka, razen za dušikove okside, ki so med drugim udeleženi pri tvorbi talnega ozona, in za delce, katerih glavni vir so individualna kurišča.

Česen pa je opozoril, da bodo cilji za 2030 še veliko bolj ambiciozni kot za leto 2020, zato skrbi upad naložb v obnovljive vire, ki se je začel v letu 2014. Slovenija mora do leta 2020 doseči četrtinski delež obnovljivih virov v končni porabi energije, leta 2014 pa smo bili pri 22 odstotkih. Pri tem kazalniku izrazito škoduje povečevanje prometa, ki ga poganja nafta.

Enotni podatki in trendi

Česen je še opozoril, da bi bila izboljšava sistema v tem, da bi podatke uporabljalo več ustanov in ministrstev, ne kot zdaj, ko vsako zbira svoje podatke in dela svoje analize. »Vzpostavitev centralnega sistema bi namreč lahko prinesla to, da posamezna institucija iz nje črpa vire za podrobne in poglobljene analize, saj je dodana vrednost teh kazalnikov ta, da se iz njih da razbrati, zakaj je do nekih trendov prišlo,« je pojasnil Česen.

»Najboljši način podpore trajnostni energiji je ustrezna obdavčitev energentov,« je povedala Polona Lah iz IJS CEU, dodala pa, da davkov zdaj ne določajo okoljski cilji, temveč čim večji izplen za proračun. Stopnje obdavčitve energentov so povsem primerljive s povprečnimi stopnjami v EU, težava pa je, da v Sloveniji porabimo več energije za manj dodane vrednosti kot je povprečje v EU.

John Van Aardenne iz Evropske okoljske agencije je povedal, da je Slovenija opravila dobro delo pri zmanjševanju emisij, da je tudi nova evropska politika na poti doseganja ciljev za leti 2030 in 2050. »Za dolgoročne cilje pa moramo popolnoma spremeniti družbeni sistem,« je opozoril Aardenne. Kazalniki, EEA jih je razvila 128, so po njegovih besedah opozorilni signal za politike.

Ni podatkov za občine

»Bolj ko so podatki in kazalniki poenoteni, lažje je primerjati države in delati analize. Moti pa časovni zamik, ko so podatki zbrani in objavljeni, so stari že leto ali celo dve, politično se stvari precej hitreje premikajo,« je dejala Nina Štros iz Greenpeacea. Dodala je, da so sicer kazalniki vredni toliko, kot so učinkoviti. »Pogosto jih politika ne upošteva in ne pripeljejo do izboljšanje razmer. Tu smo videli kazalnike, ki so se končali z letom 2014, ko se je trend rasti naložb v obnovljive vire obrnil navzdol. Kazalnik bi moral vsebovati napoved trenda in pojasnilo, zakaj se je to zgodilo, poleg tega pa opozorilo o problematičnih točkah,« je še dodala Štrosova.

Zorana Komar iz ministrstva za okolje in prostor je napovedala, da bo večina podatkov usklajenih do 2020, prvi ravno energetski in okoljski. Mojca Suvorov iz Statističnega urada je opozorila, da je nujno pri vseh projektih predvideti kazalnike, s katerimi je mogoče spremljati potek in uspešnost projektov. »V Sloveniji imam občutek, da zelo radi razlagamo, ne znamo povedati bistva v enem stavku,« je dejala Suvorova in dodala, da je koristno starim obdelanim podatkom dodati še najnovejše, čeprav neobdelane.

Iz občinstva je medtem prišel očitek, da v občinah kar na ulicah iščejo podatke za odloke za čist zrak, da jih lahko potem pošljejo na MOP, ta pa v Bruselj. Za to ni nobene metodologije. Drugi pa so v razpravi pogrešali predstavnike ministrstva za zdravje.