Poročilo ZN: Cilji držav za zmanjšanje izpustov drastično nezadostni

Cilji za zmanjšanje toplogrednih izpustov v prihodnjem desetletju, ki so jih države predložile pred začetkom podnebne konference v Belému, drastično zaostajajo za cilji, ki bi bili potrebni za preprečitev katastrofalnih posledic podnebnih sprememb, ugotavlja zbirno poročilo okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC).

Več kot 60 držav je doslej predložilo podnebne cilje za zmanjšanje toplogrednih izpustov do leta 2035. Analiza UNFCCC kaže, da bi se ob njihovi uresničitvi izpusti zmanjšali za okoli deset odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To je le šestina zmanjšanja, potrebnega za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

»Človeštvo je prvič začelo upogibati krivuljo izpustov navzdol,« je dejal izvršni sekretar Združenih narodov za podnebne spremembe Simon Stiell. »Vendar napredek ni bil dovolj hiter,« je dodal. »Potrebujemo pospešitev in pomoč državam pri sprejemanju odločnejših podnebnih ukrepov.«

Zbirno poročilo je zajelo nacionalne podnebne cilje v okviru pariškega podnebnega sporazuma (znane kot nacionalno določeni prispevki), ki so bili uradno predloženi do 30. septembra letos. Med njimi ni ciljev ključnih držav, denimo Kitajske in EU. Obe sta svoje cilje naznanili, nista pa jih še potrdili. Kitajska se je zavezala, da bo do leta 2035 zmanjšala ogljične izpuste za sedem do deset odstotkov glede na njihov vrh. To je bilo označeno za prešibko, vendar je Kitajska v svoj cilj prvič zajela vse sektorje gospodarstva.

Krivulja izpustov se je prvič upognila navzdol, a napredek ni bil dovolj hiter, opozarja Simon Stiell. FOTO: Andressa Anholete/Reuters

Ključne države podnebnih načrtov niso oddale

Zbirno poročilo ugotavlja, da 89 odstotkov novih oziroma posodobljenih nacionalnih ciljev vključuje cilje, ki zajemajo vse glavne sektorje gospodarstva. EU je doslej sprejela zgolj nezavezujočo izjavo, da bo izpuste zmanjšala za 66 do 72,5 odstotka glede na leto 2019. ZDA so v zadnjih dnevih Bidnove administracije predložile cilj njihovega zmanjšanja za 61 do 66 odstotkov glede na leto 2005, vendar so možnosti za uresničitev tega tako rekoč nične, saj bodo ZDA prvega januarja 2026 izstopile iz pariškega sporazuma. Svojega podnebnega cilja še ni predložila niti Indija, tretja največja onesnaževalka za Kitajsko in ZDA. Na drugi strani pa so bili kot ambiciozni označeni podnebni cilji Velike Britanije, Avstralije in Brazilije.

»Zbirno poročilo hkrati seznanja z napredkom in opozarja. Med državami, ki so predložile nove cilje, naj bi se izpusti zmanjšali za le 11 odstotkov, medtem ko znanost zahteva 60-odstotno zmanjšanje,« je izpostavil Andreas Sieber iz organizacije 350.org. Pri tem je dodal, da so »obnovljivi viri energije v razcvetu in letos zadovoljujejo vse novo povpraševanje po električni energiji, poraba fosilnih goriv pa končno kaže znake približevanja vrhu. Vendar je ves napredek še vedno prepočasen«.

Ključno sporočilo, ki ga Brazilija želi posredovati, je, da multilateralizem na področju podnebnega ukrepanja še živi. FOTO: Anderson Coelho/Reuters

Predstavniki vlad držav se bodo prihodnji teden sestali na vrhu voditeljev v Braziliji, kjer bodo pred začetkom podnebne konference (10. novembra) razpravljali o rešitvah za podnebno krizo. Ključno sporočilo, ki ga Brazilija želi posredovati, je, da multilateralizem na področju podnebnega ukrepanja še živi. Med glavnimi temami pogajanj bosta prilagajanje podnebnim spremembam in zagotovitev financiranja zanj. Na lanski podnebni konferenci v Bakuju je bil sklenjen dogovor, da bodo bogate države za pomoč revnejšim pri zmanjševanju izpustov in prilagajanju na podnebne spremembe namenile 300 milijard dolarjev na leto do leta 2035, kar so številne države v razvoju označile za izdajo. Najbolj nezadovoljna je bila Indija.

Velika neznanka je, kakšna bo vloga ZDA na pogajanjih v Braziliji. Predsednik Donald Trump se po pisanju Guardiana konference ne bo udeležil, vseeno pa bo tudi nad Belémom visel teman oblak njegovega podnebnega zanikanja, zaradi katerega je doma ukinil številne projekte obnovljivih virov energije ter napovedal ponovni vzpon fosilnih goriv.