Podnebna znanost od danes na Bledu

Pripravljajo peto poročilo IPCC, ki bo podlaga za svetovni dogovor o podnebnih spremembah

Objavljeno
15. julij 2013 14.51
*ankele* mnenja / sobotna
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana - Na Bledu se danes začenja zasedanje 350 znanstvenikov z vsega sveta, ki sestavljajo drugo delovno skupino Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki je vodilno mednarodno telo na področju preučevanja podnebnih sprememb. Četrto zasedanje skupine za prilagajanje na podnebne spremembe gosti ministrstvo za zunanje zadeve.

Na srečanju bo kot vodilni predstavnik prisoten tudi indijski znanstvenik R. K. Pachauri, od domačih znanstvenikov pa Lučka Kajfež Bogataj. Glavna naloga IPCC je priprava poročil o oceni podnebnih sprememb, ki jih izdaja na vsakih 5 do 7 let.

Prvo poročilo je bilo predstavljeno leta 1990 in je pripeljalo do sprejetja Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, zadnje, četrto poročilo iz leta 2007, pa je IPCC prineslo Nobelovo nagrado za mir. Trenutno je v pripravi peto poročilo, ki bo predvidoma predstavljeno v letu 2014 in bo znanstvena podlaga za svetovni pravno zavezujoč dogovor o omejevanju emisij, ki mora biti sprejet leta 2015.

Priprava petega poročila IPCC poteka v treh delovnih skupinah: za fizikalne znanstvene osnove (1. delovna skupina); za učinke podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in ranljivost (2. delovna skupina); in za blaženje podnebnih sprememb (3. delovna skupina). »Srečanje 2. delovne skupine, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji, je priložnost za predstavitev pomena znanstvenih dognanj za soočanje s podnebnimi spremembami, obenem pa je tudi priložnost, da Slovenija obogati svoj znanstveni in družbeni prostor s pogovori in srečanji z vodilnimi podnebnimi znanstveniki z vsega sveta,« pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve.

Zasedanje se začne z otvoritveno slovesnostjo danes ob 10. uri, trajalo pa bo do petka. V sredo ob 19. uri bosta podnebnim znanstvenikom svoj projekt GreenLight WorldFlight merjenja črnega ogljika okrog sveta in prek Severnega tečaja predstavila najboljši pilot na svetu Matevž Lenarčič in lastnik podjetja, ki ima 80-odstotni svetovni delež v prodaji merilnih naprav za črni ogljik Griša Močnik. V novem poročilu IPCC bo črni ogljik po napovedih prvič dobil pomen drugega najhujšega povzročitelja podnebnih sprememb, takoj za ogljikovim dioksidom.

Pomen ameriškega obrata

»Po propadlih pogajanjih v Koebenhavnu pred leti je bilo jasno, da bo z novim podnebnim dogovorom zelo težko. Odlaganje je bilo neizbežno in že takrat so nekateri menili, da bo dogovor odvisen od druge izvolitve Baracka Obame, saj bi le v tem primeru ob koncu svojega drugega (zadnjega možnega) mandata morda želel sebi postaviti »spomenik« v smislu, da je odločilno prispeval k uspehu dogovora. Tako smo prišli potem na pogajanjih do leta 2015, ki ravno ustreza temu »tajmingu«. Zdaj je očitno Obama začel z akcijo, vsaj na deklarativni ravni. To torej ni veliko presenečenje,« je Lučka Kajfež Bogataj komentirala zadnje napovedi, da gredo ZDA na pot ukrepanja proti podnebnim spremembam in ki jih je Evropska komisija pozdravila.

»Seveda pa je bistvenega pomena, ali bo dogovor tudi res uspel. To bo odvisno od mnogih dejavnikov, brzčas pa to niti ne bo več zgodovinska odločitev ZDA. ZDA žal niso več to, kar so bile pred leti, saj se njihova energetska odvisnost od tujine kvečjemu veča, da ne omenimo odvisnosti od kitajske proizvodnje izdelkov. Kitajska ima zato dandanes tako vlogo pri podnebnih pogajanjih, kot so jo imele pred leti ZDA. Poleg tega seveda nasprotniki podnebnih sporazumov tudi znotraj ZDA ne mirujejo in Obama v praksi nima prostih rok. Lepo je seveda videti, da so ZDA na svojem teritoriju zmanjšale izpuste CO2, a kaj ko so jih v smislu potrošnje le prenesle v države v razvoju, največ spet na Kitajsko. Torej gre le za večje odlivanje ogljika in ne za kakšno ameriško racionalnost v rabi energije ali povečanja deleža obnovljivih virov,« je Kajfeževa kritična in v dvomih tudi o svetovnem dogovoru.

Seveda je na enak način emisije vsaj deset let zmanjševala tudi Evropa. »Evropska potrošnja je le rasla, odlivanje pa je bilo vsako leto po sprejemu Kjotskega sporazuma večje. Zmanjšani izpusti v EU so bili le na njenem ozemlju, saj je tak izračun dovoljeval protokol. Za povrh pa je danes EU gospodarsko tako oslabljena, da ni več nikakršen »veliki igralec«. Preboj »zelenega gospodarstva« EU (še) ni uspel, zato bo na pogajanjih bolj ponižna kot ne. Rusija bo seveda želela dati večji pomen plinu, kar je za podnebje tudi edina rešitev v tem hipu. Ruski plin je pač bistveno bolj okolju prijazen kot kitajski premog. Upajmo, da se bo torej Rusija postavila na pogajalski zemljevid mnogo bolj odločno kot doslej. Na Avstralijo pa ni računati, saj živi od izvoza premoga in nasploh,« pojasnjuje Kajfeževa.

Ne glede na vse to, pa so podnebne spremembe že postale prvovrstna tema, predvsem zato, ker se zdaj že kaže gospodarska škoda, ki jo povzročajo. »Nemara te že dosegajo vsaj odstotek svetovnega BDP, lokalno pa tudi vsaj dva odstotka. Tudi vodni bankrot se vse bolj kaže v mnogih delih sveta. Pa tudi delovnih mest po svetu primanjkuje, zato si bo treba pomagati z zeleno ekonomijo, saj bo gospodarsko rast lahko vzdrževala le proizvodnja »nečesa novega« in to so lahko prav izdelki z majhno rabo energije, ali nefosilna energetika,« meni Lučka Kajfež Bogataj.

Povsem jasno tudi pojasni, kdo bo odločal. »Oči morajo biti uprte ne v Obamo in ne v EU, temveč Kitajsko. Obamini »govori« so drugorazredne novice, za na drugo stran časopisa. Top zgodbe bodo izjave, mnenja in diplomatski kanali, ki vodijo iz Pekinga preko New Delhija v Moskvo in morda še v Brazilijo,« še pravi klimatologinja.