Podnebni protest vseh generacij
27. september: Na ulice vabijo organizacije, ki združujejo vsaj milijon državljanov Slovenije.
Odpri galerijo
delo_2019_09_19
Ljubljana - »Zadeva je povsem jasna in razumna. Podnebne spremembe vplivajo na zdravje in mi podpiramo vse, kar lahko izboljša zdravstvene razmere,« pravi Marjan Meglič, ki vodi sindikat delavcev v zdravstveni negi. Mladi za podnebno pravičnost, glavni organizatorji protesta, pa pravijo, da vlada še ne prepoznava podnebne krize.
V 150 državah bo šlo med 20. in 27. septembrom na ulice več milijonov ljudi, ki bodo zahtevali podnebno ukrepanje. Pri nas se je pozivu vladi k ukrepanju pridružilo 179 organizacij in 8000 posameznikov. Protest bo v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Brežicah in Velenju 27. septembra ob 11.55.
Vlada ravno sprejema ključne dokumente za prihodnost, od zakona o podnebni politiki do nacionalnega energetsko podnebnega načrta in energetskega koncepta, je opozorila Katja Huš iz Greenpeacea, in dodala, da podnebne spremembe niso le okoljski, temveč tudi socialni, ekonomski in zdravstveni problem.
To je potrdil Meglič, ki je pojasnil, da so vročinski valovi pogostejši, kar je težava zlasti za starejše, povečuje se tudi število primerov kožnega raka, alergij in bolezni, ki jih prenašajo komarji iz toplejših delov planeta. V prihodnosti pa lahko pričakujemo še težave s kakovostjo vode.
Na cestah imamo ogromno tovornjakov, ceste zasedajo vozniki avtomobilov, Teš pas so gradili, ko je bilo že jasno, da se ledeniki talijo, je naštel Janez Sušnik, predsednik zveze društev upokojencev. Dodal je, da se spomni, kako je na Prešernov dan leta 1952 zapadlo dva metra snega. Že takrat bi lahko kaj v razvoju spremenili, ne da se zdaj 600.000 upokojencev boji, da bodo morali v mestih začeti nositi maske.
Zvezi prijateljev mladine so pobudo za sodelovanje dali otroci. »Pravice otrok niso omejene le na to, da lahko hodijo v šolo, imajo tudi pravico do čistega okolja in tega, da lahko govorijo in so slišani,« je dejala Breda Krašna iz zveze, ki ima v dejavnostih vključenih 100.000 otrok in mladostnikov.
Dora Smole iz organizacije Mladi za podnebno pravičnost je spomnila, da je bilo pred pol leta na ulicah 12.000 mladih. Takrat so vladi predali »več konkretnih in izvedljivih ukrepov«, na odgovore pa še vedno čakajo. Pet stavkov po dveh mesecih od protesta namreč ni dovolj. »Še naprej ukrepe prelagajo na prihodnje vlade. Zato bomo znova zahtevali podnebno pravično, dostojno življenje na ohranjenem planetu,« je dejala Smoletova in dodala, da še ni prepozno za ukrepanje.
V 150 državah bo šlo med 20. in 27. septembrom na ulice več milijonov ljudi, ki bodo zahtevali podnebno ukrepanje. Pri nas se je pozivu vladi k ukrepanju pridružilo 179 organizacij in 8000 posameznikov. Protest bo v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Brežicah in Velenju 27. septembra ob 11.55.
Vlada ravno sprejema ključne dokumente za prihodnost, od zakona o podnebni politiki do nacionalnega energetsko podnebnega načrta in energetskega koncepta, je opozorila Katja Huš iz Greenpeacea, in dodala, da podnebne spremembe niso le okoljski, temveč tudi socialni, ekonomski in zdravstveni problem.
Vse generacije bodo na protestu. FOTO: Borut Tavčar/Delo
To je potrdil Meglič, ki je pojasnil, da so vročinski valovi pogostejši, kar je težava zlasti za starejše, povečuje se tudi število primerov kožnega raka, alergij in bolezni, ki jih prenašajo komarji iz toplejših delov planeta. V prihodnosti pa lahko pričakujemo še težave s kakovostjo vode.
Na cestah imamo ogromno tovornjakov, ceste zasedajo vozniki avtomobilov, Teš pas so gradili, ko je bilo že jasno, da se ledeniki talijo, je naštel Janez Sušnik, predsednik zveze društev upokojencev. Dodal je, da se spomni, kako je na Prešernov dan leta 1952 zapadlo dva metra snega. Že takrat bi lahko kaj v razvoju spremenili, ne da se zdaj 600.000 upokojencev boji, da bodo morali v mestih začeti nositi maske.
Zvezi prijateljev mladine so pobudo za sodelovanje dali otroci. »Pravice otrok niso omejene le na to, da lahko hodijo v šolo, imajo tudi pravico do čistega okolja in tega, da lahko govorijo in so slišani,« je dejala Breda Krašna iz zveze, ki ima v dejavnostih vključenih 100.000 otrok in mladostnikov.
Napoved protesta 27. septembra, pet minut pred poldnevom. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Dora Smole iz organizacije Mladi za podnebno pravičnost je spomnila, da je bilo pred pol leta na ulicah 12.000 mladih. Takrat so vladi predali »več konkretnih in izvedljivih ukrepov«, na odgovore pa še vedno čakajo. Pet stavkov po dveh mesecih od protesta namreč ni dovolj. »Še naprej ukrepe prelagajo na prihodnje vlade. Zato bomo znova zahtevali podnebno pravično, dostojno življenje na ohranjenem planetu,« je dejala Smoletova in dodala, da še ni prepozno za ukrepanje.
