Ponovno uporabo v navado, pa prilagoditi sistem

Najboljši odpadek je tisti, ki ga ni, vendar bo treba za to spremeniti marsikaj, tudi navade.

Objavljeno
18. november 2019 06.00
Posodobljeno
18. november 2019 10.14
V Centru ponovne uporabe v Ljubljani lahko dobite pomoč strokovnjaka. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Preprečevanje nastajanja odpadkov je najbolj zaželeno vedenje pri ravnanju z odpadki, eden učinkovitejših je ponovna uporaba. V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov je ta prva, zlasti za tekstil, kosovne odpadke in embalažo. Akcija poteka do 24. novembra.

V Evropski uniji se količina nastalih odpadkov povečuje, kar je v glavnem posledica današnje množične potrošnje, kjer velja pravilo kupi – uporabi – zavrzi. Po zadnji raziskavi Eurostata je v letu 2017 v EU v povprečju nastalo 487 kilogramov odpadkov na osebo, v Sloveniji pa zgolj 10 kilogramov manj. Lani smo pri nas prišli do 495 kilogramov odpadkov na prebivalca.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) je ena najuglednejših in najprepoznavnejših ozaveščevalnih akcij EU na področju preprečevanja nastajanja odpadkov, saj izvaja več kot 25.000 komunikacijskih ukrepov v 30 državah. V Sloveniji je koordinator Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor.



image
Kovčki, okviri, palete za novo kuhinjo. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Količine komunalnih odpadkov so se lani v Sloveniji glede na prejšnje leto povečale za skoraj štiri odstotke. V ZKG, kjer spremljajo dogajanje na vseh področjih ravnanja z odpadki, so poudarili, da Slovenija na področju ločeno zbranih komunalnih odpadkov dosega dobre rezultate, pri ponovni uporabi pa zaostaja. Glavna vzroka za to sta pomanjkanje sistemskih rešitev, ki bi spodbujale ali olajšale možnosti in načine ponovne uporabe, in miselnost ljudi, ki ponovno uporabo podpirajo na načelni ravni, ne izvajajo pa je tudi v praksi.

  • Količina komunalnih odpadkov pri nas raste že nekaj let.
  • Težave imamo s tekstilom, kosovnimi odpadki in embalažo.
  • Ponovna uporaba se uveljavlja, a še ni dovolj razširjena.


image
Ljubljanski center ponovne uporabe je precej živ. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Po podatkih Statističnega urada smo v Sloveniji v letu 2015 uvozili 92.670 ton oblačil, od tega le 2153 ton ločeno zbrali, za velik delež tekstilnega materiala pa sploh ne vemo, kje je in kam izginja. Kot pravijo na ZKG, so problematični tudi kosovni odpadki, saj med odpadki konča veliko kosov pohištva in drugih predmetov, ki bi jim lahko z majhnimi spremembami podaljšali življenjsko dobo. Velik delež odpadkov še vedno konča na divjih odlagališčih, ki jih je po podatkih društva Ekologi brez meja po Sloveniji vsaj 10.000. Od vrat do vrat pa komunalci še uporabnih odpadkov verjetno ne bodo zbirali, pravijo na ZKG.

image
Manca Kodermac, Iztok Rozman in Višnja Gavran v centru ponovne uporabe v Ljubljani. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Resna težava današnje družbe je kopičenje odpadne embalaže, ki je na eni strani tesno povezano z načinom proizvodnje, ker se za pakiranje izdelkov velikokrat uporabi več materialov, kot je potrebno, na drugi strani pa tudi z našo potrošnjo. Iztok Rozman, direktor projektov v ZKG, sicer pravi, da je embalaža tudi marketinško orodje, zato je pogosto oblikovana tako, da jo je mogoče ponovno uporabiti.

image
Plastika se nakopiči vsako leto. FOTO: Jure Eržen/Delo


V Sloveniji imamo nekaj primerov dobrih praks ponovne uporabe. Pred devetimi leti je zaživel prvi center, kjer zbirajo izdelke, ki jih ljudje ne potrebujejo več, in jih po simbolični ceni prodajo naprej. Danes ta dejavnost poteka v sedmih enotah CPU, v Ljubljani, Vojniku, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Kočevju, Ormožu in v Miklavžu na Dravskem polju. Največji center je v Ljubljani, kjer je Višnja Gavran zadovoljna, da se odnos do ponovne uporabe izboljšuje.

image
Višnja Gavran. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Ob tem tudi spoznavajo, da so pred desetletji proizvajali pohištvo za daljšo uporabo kot danes, arhitekti pa kombinirajo staro in novo. »Pomislite, če bi vsak od nas na dan porabil eno vrečko manj, bi to bilo dva milijona vrečk na dan,« pravi Gavranova. V Ljubljani imajo vsak zadnji četrtek v mesecu popravljalnico, kjer ljudje za kavo (stane en evro) popravijo svoje predmete, zraven pa dobijo tudi strokovno pomoč, barve in orodje.

30

odstotkov odpadne plastične embalaže recikliramo, drugo sežgemo ali pa konča v okolju.


image
Na Povšetovi je vse označeno. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Kot odgovor na povečanje tekstilnih odpadkov je leta 2013 zaživel projekt Tekstilnica, lani pa tudi prva trgovina brez embalaže Rifuzl. Platformo Manj je več, ki so jo Ekologi vzpostavili pred dvema letoma, uporablja že več kot 15.000 posameznikov, ki iščejo informacije o popravilih, ponovni uporabi, izmenjavi in nakupovanju z lastno embalažo.

image
Veliko stvari, ki jih ne potrebujete, lahko ponovno zaživi. FOTO: Borut Tavčar/Delo


V Evropi namreč vsako leto proizvedemo približno 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih jih trenutno recikliramo manj kot 30 odstotkov. Mednarodno industrijsko združenje PlasticsEurope stremi k temu, da bo do leta 2040 vsa plastična embalaža v Evropi v celoti ponovno uporabljena ali reciklirana. Do leta 2030 naj bi stopnja ponovne uporabe in recikliranja dosegla 60 odstotkov.