Poraba premoga in plina še raste
Svetovna proizvodnja energije raste, najbolj s fosilnimi gorivi, precej manj z obnovljivimi viri.
Odpri galerijo
Poraba premoga v svetu še kar raste, kljub podnebnim ciljem. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Ljubljana - Svetovna proizvodnja energije je leta 2017 dosegla 14.035 milijonov ton ekvivalentov nafte (163 milijard teravatnih ur), kar je 2,2 odstotka več kot 2016. Povečanje sloni zlasti na večji rasti porabe premoga in plina, proizvodnja iz obnovljivih virov se je povečala za manj.
Proizvodnja energije iz premoga in plina se je pri obeh energentih povečala za več kot 120 milijonov ton nafte (Mtoe), proizvodnja iz obnovljivih virov (brez hidroenerije in biogoriv) pa za dobrih 30 Mtoe. V Mednarodni agenciji za energijo (IEA) ob tem ugotavljajo, da so nafta, plin in premog poganjali 81,3 odstotka proizvodnje energije v 2017.
Kitajska je to leto porabila skoraj polovico vsega premoga na svetu, imela pa je tudi skoraj tretjino vseh zmogljivosti hidroelektrarn, ZDA in Francija pa so skupaj proizvedle skoraj polovico jedrske energije. Savdska Arabija, Rusija in ZDA so prispevale 40 odstotkov surove nafte, zgolj ZDA in Rusija pa tudi tolikšen delež zemeljskega plina. Edina večja sprememba je bila to, da je Kanada na četrtem mestu proizvajalcev plina zamenjala Katar.
Med 1971 in 2017 se je poraba primarne energije povečala za 2,5-krat. Še vedno prevladuje nafta, vendar se je njen delež zmanjšal s 44 na 32 odstotkov. Delež zemeljskega plina je medtem zrasel s 16 na 22 odstotkov. Delež premoga je tudi zrasel za dober odstotek, zlasti zaradi porabe Kitajske. Jedrska energija pa je svoj delež povečala z 0,5 na 4,9 odstotka.
Poraba energije pa se je razvijala različno po regijah. Delež držav OECD (tudi Slovenije) je padel z 61,1 na 38 odstotkov. Rast porabe energije se je končala s finančno krizo leta 2008 in se počasi dviga od leta 2014.
IEA ugotavlja, da se je lani izrazito povečala proizvodnja energije iz obnovljivih virov, padla pa je poraba premoga. Vendar nizkoogljični viri niso držali koraka z rastjo porabe plina, kar je imelo za posledico pol odstotno povečanje emisij tologrednih plinov. V OECD so se emisije med letoma 2010 in 2016 zniževale za odstotek na leto, zlasti zaradi učinkovitejše rabe energije in vzpona obnovljivih virov energije. Zemeljski plin je lani prehitel premog kot prvi energent v proizvodnji elektrike.
En milijon ton ekvivalentov nafte (Mtoe) je 11.630 gigavatnih ur (GWh).
Slovenija je po podatkih IEA med 1990 in 2016 povečala proizvodnjo energije s 3,07 na 3,59 Mtoe, neto uvoz z 2,62 na 3,35 Mtoe. Poraba elektrike je zrasla z 10,66 na 14,45 teravatne ure, emisije ogljikovega dioksida pa s 13,53 na 13,59 milijonov ton. Vendar so se emisije na enoto BDP ob tem skoraj prepolovile.
Proizvodnja energije iz premoga in plina se je pri obeh energentih povečala za več kot 120 milijonov ton nafte (Mtoe), proizvodnja iz obnovljivih virov (brez hidroenerije in biogoriv) pa za dobrih 30 Mtoe. V Mednarodni agenciji za energijo (IEA) ob tem ugotavljajo, da so nafta, plin in premog poganjali 81,3 odstotka proizvodnje energije v 2017.
Kitajska je to leto porabila skoraj polovico vsega premoga na svetu, imela pa je tudi skoraj tretjino vseh zmogljivosti hidroelektrarn, ZDA in Francija pa so skupaj proizvedle skoraj polovico jedrske energije. Savdska Arabija, Rusija in ZDA so prispevale 40 odstotkov surove nafte, zgolj ZDA in Rusija pa tudi tolikšen delež zemeljskega plina. Edina večja sprememba je bila to, da je Kanada na četrtem mestu proizvajalcev plina zamenjala Katar.
Plin je lani prehitel premog kot prvo gorivo za proizvodnjo elektrike. FOTO: Roman Šipić/Delo
Med 1971 in 2017 se je poraba primarne energije povečala za 2,5-krat. Še vedno prevladuje nafta, vendar se je njen delež zmanjšal s 44 na 32 odstotkov. Delež zemeljskega plina je medtem zrasel s 16 na 22 odstotkov. Delež premoga je tudi zrasel za dober odstotek, zlasti zaradi porabe Kitajske. Jedrska energija pa je svoj delež povečala z 0,5 na 4,9 odstotka.
Poraba energije pa se je razvijala različno po regijah. Delež držav OECD (tudi Slovenije) je padel z 61,1 na 38 odstotkov. Rast porabe energije se je končala s finančno krizo leta 2008 in se počasi dviga od leta 2014.
Plin zvišuje emisije
IEA ugotavlja, da se je lani izrazito povečala proizvodnja energije iz obnovljivih virov, padla pa je poraba premoga. Vendar nizkoogljični viri niso držali koraka z rastjo porabe plina, kar je imelo za posledico pol odstotno povečanje emisij tologrednih plinov. V OECD so se emisije med letoma 2010 in 2016 zniževale za odstotek na leto, zlasti zaradi učinkovitejše rabe energije in vzpona obnovljivih virov energije. Zemeljski plin je lani prehitel premog kot prvi energent v proizvodnji elektrike.
Pretvornik
En milijon ton ekvivalentov nafte (Mtoe) je 11.630 gigavatnih ur (GWh).
Slovenija je po podatkih IEA med 1990 in 2016 povečala proizvodnjo energije s 3,07 na 3,59 Mtoe, neto uvoz z 2,62 na 3,35 Mtoe. Poraba elektrike je zrasla z 10,66 na 14,45 teravatne ure, emisije ogljikovega dioksida pa s 13,53 na 13,59 milijonov ton. Vendar so se emisije na enoto BDP ob tem skoraj prepolovile.
