Požari bodo še poslabšali podnebje

 Oblak dima goreče Sibirije je velik že za celo Evropo, gori pa zaradi čedalje hujše vročine in suše.

Objavljeno
17. avgust 2019 08.00
Posodobljeno
17. avgust 2019 08.00
Požar je na otoku Evia, severovzhodno od Aten, uničil skoraj ves gozd. FOTO: Louisa Gouliamaki/Afp
Napredovanje nemške vojske v drugi svetovni vojni proti Moskvi je ustavilo blato, ki ne gori. Takrat se je poleti stopilo deset centimetrov permafrosta, v zadnjih letih se ga stopi meter, vročina pa ga še posuši. Malo je treba, da v sončnih dnevih, ki trajajo skoraj 24 ur, vse zagori.

S požari izginja biotska pestrost, rastline in male živali ne morejo zbežati nikamor, uidejo le večje živali, kot so severni jeleni. Mnoge organizacije pri tem opozarjajo na dvoličnost, za obnovo Notre Dame po požaru je pomoč ponudilo ogromno bogatih, ko gre za Sibirijo, pa nikogar ne gane. Ni bogatih in ni kamer. Gašenje območja, ki je večje od Evropske unije, je praktično nemogoče, tam ne živi dovolj delovne sile, ni dovolj vode, ne da se urejati protipožarnih jarkov in podobno.

image
Oblaki dima so v zadnjih letih čedalje pogostejša slika.


Požari v zrak spustijo veliko ogljikovega dioksida, a to še ni najhujši podnebni vpliv. Oblaki dima iz požarov v Sibiriji so presegli velikost Evropske unije, ugotavljajo finski meteorologi. EU obsega slabih 4,5 milijonov, oblaki pa 7 milijonov kvadratnih kilometrov. Finski meteorologi dodajajo, da dim absorbira sončno sevanje, ki bi ga beli oblaki ali tla odbili nazaj v vesolje.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa dodaja, da bo dim ostal na severu, temni delci bodo na koncu padli na tla in potemnili led in sneg na Arktiki. To bo še pospešilo taljenje ledu. Kajfeževo najbolj boli to, da je znanost vse to že napovedala in tudi posvarila pred začaranimi krogi.

image
Reševanje pred ognjem in evakuacija. FOTO: Angelos Tzortzinis/Afp


Tudi Andreja Sušnik iz Arso, strokovnjakinja za sušo, pravi, da sta Ukrajina in Rusija izrazito suhi, obe državi sta po kartah požarne ogroženosti označeni z rdečo. Ne ravno daleč po intenzivnosti suše so tudi v Španiji, Franciji in severni Nemčiji, pa tudi Skandinavija, kjer je gorelo lani. Povsod bo z majhnimi prekinitvami še naprej tudi precej toplo.

V tundrah Sibirije pa niti skromne padavine ne pomagajo veliko. Tam namreč ni veliko rastlin in humusa, ki bi zadržali vodo.


Požari v Grčiji nisu ustavljeni


Za boj s požari v Grčiji je Evropska unija ponudila pomoč, več evropskih držav je poslalo gasilska letala in helikopterje. Delo gasilcev še vedno otežujejo visoke temperature in močni vetrovi, ki razpihujejo plamene. Gozd na otoku Evia je v veliki meri uničen, nevarnost za širjenje požarov pa je še vedno velika. Na tej stopnji ni bilo človeških žrtev, tudi vetrovi naj bi se umirili, le vročina bo še vztrajala.

image
Med gašenjem ni bilo človeških žrtev. FOTO: Costas Baltas/Reuters


Vročina poganja tudi vetrove


Močan tropski vihar Krosa pa je v tem času opustošil južni del Japonske in zahteval najmanj eno smrtno žrtev. Zaradi obilnega deževja se je sprožilo več zemeljskih plazov, silovit veter pa je ruval drevesa in odkrival strehe. Oblasti so priporočile evakuacijo 430.000 ljudi, a naj bi le redko kdo upošteval ta navodila. Veliko ljudi so zato morali reševati iz naraslih voda.

Več kot 800 notranjih letov je bilo odpovedanih. Prav tako je bilo odpovedanih tudi večina hitrih vlakov na območje, ustavljen je bil trajektni promet. Tropska nevihta se pomika proti severu in po napovedih bo na območju še vsaj do danes močno deževalo, kar bi lahko povzročilo še dodatne težave.