Tiskane izdaje
Ljubljana – V novi uredbi o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo so zapisane zahteve za zbiralce, proizvajalci morajo z bančno garancijo jamčiti za ustrezen sistem predelave odpadkov, torej vse, kar je že leta nujno tudi za embalažne družbe.
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je do uveljavitve zadnje spremembe določala, da ministrstvo na svojih spletnih straneh objavi deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe in druge obveznosti v zvezi s tem, kadar ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z odpadno embalažo. Ta določba je v preteklih letih povzročala težave glede prevzemanja odpadne embalaže. Upravno sodišče je sicer že septembra 2013 na podlogi tožbe družbe Interseroh odločilo, da na tak način objavljeni deleži niso upravni akt in zato niso obvezujoči za družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Odločilo je tudi, da določbe zakona o varstvu okolja niso pravna podlaga za določitev deležev.
Letos jasnosti še ne bo
»Zato smo oktobra 2013 z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja spremenili 20. člen zakona. Zdaj sedmi odstavek tega člena zakona daje vladi pristojnost, da s predpisom določi primere in pogoje, ko za pravno ali fizično osebo, ki v okviru dejavnosti razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke (proizvajalec izdelkov), velja razširjena odgovornost proizvajalca. Proizvajalec mora delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da spodbujajo ponovno uporabo in preprečevanje odpadkov ter njihovo recikliranje ali druge postopke predelave. V tretji točki tega odstavka pa je določeno, da se ti primeri in pogoji nanašajo tudi na obseg obveznosti proizvajalcev izdelkov ali njihovih združenj ali drugih gospodarskih družb, s katerimi proizvajalci izdelkov izpolnjujejo svoje obveznosti, in na cilje, ki jih morajo pri izpolnjevanju obveznosti dosegati. Na tej podlagi je vlada sprejela zadnjo uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Z njo se na novo ureja obseg določanja deležev prevzemanja odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek pri izvajalcih javne službe za tekoče koledarsko leto, in sicer tako, da deleže določi vlada s sklepom do 30. junija po metodologiji, določeni z uredbo. Ne glede na to, da je vlada uredbo sprejela po roku, do katerega s sklepom določi deleže, bo vlada te deleže določila tudi za letos, po metodologiji iz priloge 2B, ki je sestavni del uredbe. Ker pa sta bili vloženi dve prijavi družb za ravnanje z odpadno embalažo, da so nekateri zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo na finančno upravo sporočili napačne podatke o tem, s katero od družb zagotavljajo predpisano ravnanje z odpadno embalažo, deleži ne morejo biti določeni, dokler se ne končajo uvedeni inšpekcijski postopki,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.
Tržna načela preslišana
»Jasno postavljeni pravni okviri in razmejene odgovornosti med vsemi deležniki so pogoj za profesionalno in transparentno delovanje na trgu. Zbiranje komunalne odpadne embalaže, ki nastane pri izvajalcih javne službe, je z novo uredbo dobilo nova pravila, ki posegajo predvsem na področje izračuna deležev, ki določajo obveznost, katero vrsto embalaže in koliko je je treba pobrati. Pri tem velja upoštevati načela tržnega gospodarstva, konkurenčnosti, stroškov, ki v procesu zbiranja embalaže nastajajo. V spremembah, ki so predstavljene, še vedno ne vidimo rešitve v tej smeri. Gre za dinamično področje, na katerem se s težavami ne srečujemo le v Sloveniji, temveč tudi v drugih državah. Z izmenjavo dobrih praks, kot tudi priznavanjem šibkosti in napak, lahko pridemo do učinkovitejših rešitev. Želimo imeti nadzor nad masnim tokom in želimo, da se embalažnina porablja čim bolj pregledno in namensko,« opozarjajo v Interserohu.
Dodajajo, da so jih z MOP povabili k oddaji pripomb na predloge uredbe, na kar so se tudi odzvali. »Posredovali smo konkretne predloge in dopolnitve ter prejeli odgovor, da predlogov ni mogoče upoštevati, ker niso skladni s pravili ravnanja z odpadki. Uredba, ki je bila sprejeta, je enaka predlogu, ki nam je bil posredovan, torej brez sprememb ali dopolnitev. V družbi Interseroh spodbujamo prilagajanje zakonodaje, a žal še vedno vidimo pomanjkljivosti, na katere vztrajno opozarjamo. Zato, da bi zakonodajo v sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji čim bolje razumeli in udejanjali, bomo oktobra organizirali tudi kongres, na katerem bo ena izmed točk namenjena novostim in seznanjanju s spremembami, ki jih prinaša uredba. S ciljem, da bi novosti razumeli enoznačno in upoštevali na način, ki bi celotno gospodarstvo razbremenil, ne pa dodatno stroškovno obremenil in tako negativno vplival na konkurenčnost gospodarskih družb v domačem in mednarodnem prostoru. K dialogu bomo vsekakor povabili tudi predstavnike MOP,« še dodajajo v Interserohu.
Kupi embalaže že rastejo
»Po novem bo za vsakega zavezanca delež po materialu določal prevzem posamezne frakcije od javne službe, prej pa so vse vrste materialov predstavljale skupni delež. Naš pomislek je, da če že prej nadzor ni bil zadovoljiv, bo zdaj, ko je sistem še bolj zapleten, še toliko težji. Uredba ne prinaša nobenih rešitev oziroma sprememb, ki bi uredile ali preprečile vsakoletno neprevzemanje odpadne embalaže, morda pa daje nekoliko bolj jasno osnovo za ustrezno ukrepanje inšpekcijskih organov. Po našem mnenju bi bilo treba ločiti organizacijo in financiranje od predelave odpadkov. Družba Interseroh, na primer, danes za svoje storitve dobi plačano celotno embalažnino, to je plačilo za celotno storitev, čeprav storitev, ki so njena obveza, ni opravila v celoti,« pa pravijo v ljubljanski Snagi.
Dodajajo, da stare težave niso rešene, v njihovem začasnem skladišču na odvoz že čaka slabih tisoč ton odpadne embalaže, nove težave se nakazujejo, saj se količine, ki jih prevzemajo določene družbe, že razlikujejo od predpisanih deležev. »Stara zgodba se torej ponavlja, nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo sredi leta začnejo prevzemati manj embalaže, ta se skladišči v komunalnih podjetij, in bližje kot smo koncu leta, več odpadne embalaže ostaja neprevzete,« opozarjajo v Snagi.
Opozarjajo še na nekaj slabosti ureditve. Ena od družb je nedavno problematizirala primer, ko so bili v zabojniku za embalažo odpadki, ki v ta zabojnik ne spadajo. »Veljavna zakonodaja in uredba ne dovoljujeta nobenih obdelav ostanka embalaže pred oddajo družbam v okviru javne službe. Poleg tega je sledenje nepravilnostim na terenu zdaj veliko težje kot takrat, ko so pooblaščene družbe prevzemale odpadke v lastnih skladiščih ali predelovalnih obratih in je bilo mogoče precej natančno določiti lokacije/območja, kjer so uporabniki nepravilno odlagali odpadke in kršili zakonodajna določila,« pojasnjujejo v Snagi. Dodajajo, da je del embalažnih materialov biološko razgradljiv, vpija vlago, zato se po daljšem skladiščenju zaradi čakanja na prevzem lahko zgodi, da se embalaža umaže, razpade, lahko pa se tudi bistveno poveča njena teža. »S tem ko družbe ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ravnajo v nasprotju z javnim interesom in povzročajo nepotrebne dodatne stroške, ki so neposredno ali posredno kriti iz javnih sredstev. Kot izvajalci javne službe smo dolžni prijaviti oškodovanje javnih sredstev ustreznim organom, kar bomo tudi storili,« napovedujejo v Snagi.
Za opremo dobre rešitve
Uredba o odpadni električni in elektronski opremi določa tako obveznosti proizvajalcev za oblikovanje električne in elektronske opreme tako, da jo je mogoče znova uporabiti ali preprosteje predelati, kot podaljšano odgovornost proizvajalcev in obveznosti družb za ravnanje z odpadno opremo. Še vedno velja, da je mogoče opremo vrniti v prodajalno, družbe pa morajo z bančno garancijo jamčiti, da bodo izvedle svoje obveznosti. Garancija mora znašati trikratnik stroškov ravnanja družbe z odpadno opremo v preteklem letu. »Uredba uvaja nekaj vsebinskih sprememb. Prenaša nove cilje zbiranja iz evropskih predpisov, postavlja pa tudi nekoliko drugačno shemo podaljšane odgovornosti proizvajalcev. Glede na to, da obravnava materiale, ki so tržno bolj zanimivi od mešane embalaže, je tu pričakovati bistveno manj težav,« menijo v Snagi.
»Prvotna direktiva EU o ravnanju z OEEO iz leta 2002 je kmalu po prenosu v nacionalne zakonodaje pokazala številne izvedbene težave, predvsem z vidika doseganja ciljev zbiranja, standardov ravnanja z OEEO ter izvajanja razširjene odgovornosti proizvajalcev EEO. Zato so leta 2012 sprejeli novo direktivo. Slovenija je z enoletno zamudo 23. julija sprejela z novo direktivo usklajeno uredbo in se tako izognila zagroženi kazni,« pa pravi Emil Šehič, direktor Zeosa in dodaja, da je za stroškovno ter operativno učinkovito izpolnjevanje ciljev ravnanja z odpadki v zakonodaji nujno natančno opredeliti in razmejiti vloge posameznih deležnikov v sistemu.
»Po desetletju eksperimentiranja z izvajanjem razširjene odgovornosti proizvajalcev po različnih odpadkovnih skupinah (odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji, odpadne pnevmatike, odpadne nagrobne sveče, izrabljena motorna vozila,...) menim, da je z uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo MOP naredil precejšen korak naprej v ureditvi tega področja. V novi zakonodaji, ki je kot prva med omenjenimi vrstami odpadkov popolnoma prenovljena, je MOP precej upošteval dobre prakse EU in dosedanje izkušnje v Sloveniji,« dodaja Šehič.
Dobro za vse
Pomen razširjene odgovornosti proizvajalcev je, kot pojasnjuje, v novi uredbi bistveno bolj dorečen, jasnejša je opredelitev ciljev ter odgovornosti skupnih shem, postavljeni so normativi za izvajalce ravnanja z odpadki, financiranje procesa bo transparentnejše in enakopravnejše. »Verjamem, da bo nova uredba pozitivno sprejeta pri vseh deležnikih, pri proizvajalcih zaradi optimiranja njihovih stroškov ter enakopravnosti obveznosti, pri izvajalcih javne službe zaradi učinkovitega, rednega ter urejenega procesa prevzemanja OEEO, pri izvajalcih zbiranja ter obdelave OEEO pa zaradi mogočih investicij ter nadgradnje njihovih obstoječih procesov v Sloveniji. Hkrati bo nova uredba pozitiven izziv skupnim shemam za doseganje višjih ciljev zbiranja, uvajanje standardov ravnanja z OEEO, intenzivnih kampanj ozaveščanja ter izobraževanja potrošnikov,« pojasnjuje Šehič.
Zadnje je pravzaprav ena od ključnih aktivnosti za doseganje ciljev zbiranja v prihodnje. Za učinkovito ozaveščanje, kjer so akcije obsežnejše, je zelo dobrodošla možnost sofinanciranja. MOP takšne projekte podpira in jih v sklopu programa Life tudi sofinancira. Skupna ZEOS je v letih 2011 do 2013 uspešno izvedla projekt ozaveščanja o pravilnem ravnanju z OEEO, kjer so bile v ospredju osnovne šole. Projekt je v svoji kategoriji izbran za Best of the best. Letos bodo prijavili nov projekt Hand to hand WEEE go, ki bo potrošnike spodbujal k ločevanju in ponovni uporabi.
