Pri odpadni embalaži so hoteli monopol
Surovina, Dinos, Salomon in Recikel so po odločbi agencije za varstvo konkurence nameravali izriniti konkurenco s trga.
Odpri galerijo
Če ni prihodka od prodaje nekomunalne embalaže, se komunalna začne kopičiti. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V Agenciji za varstvo konkurence so ugotovili, da so se podjetja Surovina, Dinos, Salomon in Recikel dogovorila, da bodo s trga organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo izrinila tekmeca Interseroh in si tako medsebojno razdelila trg. To so počela najmanj od 23. februarja 2017. Odločba sicer še ni pravnomočna.
Agencija opozarja, da Salomon, Surovina in Dinos delujejo na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki vključuje zbiranje, ločevanje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Recikel, Surovina, Dinos, Interseroh in Slopak pa delujejo na trgu organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo. Trga sta medsebojno povezana, saj naročajo podjetja z drugega trga storitve pri podjetjih, ki delujejo na prvem trgu. Na sporno organiziranost sistema pri nas že dolgo opozarjata tako Slopak kot Interseroh.
Podjetja, proti katerim je varuh konkurence sprožil postopek, so se po njegovih ugotovitvah dogovorila, da bodo družbe Salomon, Surovina in Dinos prenehale izvajati storitve ravnanja z nekomunalno odpadno embalažo v Sloveniji za Interseroh, s tem pa so želele tega izriniti s trga organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo. Interseroh namreč v velikem delu povprašuje po teh storitvah ravno pri omenjeni trojici podjetij.
Družbe so se po pojasnilih agencije o omenjenem prenehanju izvajanja storitev dogovorile zato, da Interseroh zaradi bistvenega povečanja stroškov ne bi bil več zmožen izvajati storitve organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo, njegove stranke, za katere opravlja storitve na trgu, pa bi zato prešle k drugim podjetjem, ki se ukvarjajo z istimi storitvami, zlasti k družbam Recikel, Surovina in Dinos.
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) glavne prihodke dosežejo z nekomunalno embalažo, to je embalaža podjetij, ki jih imajo v shemi, in je čista. Organiziranje ravnanja s komunalno embalažo je dražje, saj je manj čista in na trgu surovin nima cene, v glavnem je treba zanjo plačati. Tudi zato nastajajo kupi odpadne embalaže.
Podjetja, ki so predmet odločbe, so se že dogovorila, da si bodo Recikel, Surovina in Dinos razdelili stranke Interseroha na trgu organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo in si s tem namenom izmenjevala sezname Interserohovih strank. Na ta način so si želela razdeliti trg. V veliki meri je bilo to tudi uspešno, saj sta tako Slopaku kot Interserohu deleža na trgu zelo upadla.
Vse to po ugotovitvah predstavlja prepovedan sporazum, katerega cilj je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Slovenije in tudi na znatnem delu notranjega trga EU, s čimer bi lahko bila prizadeta trgovina med članicami Unije.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc poudarja, da tako ravnanje družb dodatno potrjuje, da je treba sistem ravnanja z odpadno embalažo spremeniti. »Nov predlog zakona o varstvu okolja, ki smo ga pripravili na MOP in bo še januarja ponovno poslan v krajšo javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, predlaga nov, dober sistem upravljanja z odpadno embalažo. Predlog namreč izhaja iz načela, da je proizvajalec, ki da embalažo prvič na trg, odgovoren za njo, ko ta postane odpadek, ne samo finančno, pač pa predvsem tudi organizacijsko,« pravi Zajc.
Tako bodo po predlogu novega zakona naloge zdajšnjih Droe po novem opravljale organizacije, ki jih bodo ustanovili proizvajalci embalaže in trgovci, ti pa bodo s tem odgovorni za organizacijski del svojih odpadkov.
»V družbi Interseroh pozdravljamo odločbo Agencije za varstvo konkurence, ki jo je sprejela v primeru suma kartelnega dogovarjanja s ciljem preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na trgu ravnanja z odpadno embalažo. Na odločitev AVK gledamo kot na potrditev, da že več let upravičeno opozarjamo na problematiko v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, zaradi katere je prihajalo in še prihaja do anomalij na trgu,« pravi Darja Figelj, direktorica Interseroha Slovenija.
Dodaja, da bodo, kot do sedaj, še naprej stremeli k sodelovanju in skupnemu iskanju sistemskih, zakonodajnih in regulatornih rešitev s ciljem vzpostavitve transparentnega, odprtega in konkurenčnega modela na področju ravnanja z odpadno embalažo ter spremljanja in nadzora količin zbrane in prevzete embalaže na področju Slovenije. Opozarja pa, da druge države v pripravo predpisov za ravnanje z odpadki vključujejo tudi agencije za varovanje konkurence in da bi bilo to koristno tudi pri nas. Konkurenca je namreč največkrat omenjena le v enem stavku, da se ne sme ovirati prostega trga, vendar ob tem ni dostopa do podatkov.
Agencija je sicer v postopku prejela tudi vlogo enega izmed podjetij v postopku za odpustitev oziroma znižanje globe, ki vlagatelju omogoča ugodnosti iz programa prizanesljivosti. Ta družba je v postopku sodelovala z agencijo in ji razkrila svojo udeležbo v obravnavanem sporazumu ter ji predložila dodatne dokaze, ki dokazujejo kršitev. Druga podjetja so medtem ugotovitvam agencije ves čas postopka nasprotovala in zatrjevala, da s svojimi ravnanji niso kršile pravil varstva konkurence in da so očitki o omejevanju konkurence neutemeljeni.
Podjetja morajo, če tega še niso storila, skladno z odločbo s kršitvijo nemudoma prenehati, grozi pa jim globa v višini do deset odstotkov letnega prometa podjetja, doseženega v predhodnem poslovnem letu. Odločba varuha konkurence sicer še ni pravnomočna, saj se lahko podjetja proti njej pritožijo na upravnem sodišču.
»Drži, da je bila s strani AVK izdana upravna odločba, s katero je agencija odločila, da naj bi naše podjetje, skupaj s tremi drugimi podjetji, sklenilo sporazum, ki omejuje ali izkrivlja konkurenco na trgu. Zoper to odločbo bomo zagotovo vložili tožbo na upravno sodišče, saj menimo, da je bilo dejansko stanje v predmetni zadevi nepravilno ugotovljeno in da so bila pravila
konkurenčnega prava, glede na dejansko stanje zadeve zmotno uporabljena,« pa pravijo v podjetju Surovina.
Dodajajo, da konkurenca v Sloveniji deluje, na področje embalaže pa da je glavna težava neustrezen in nezakonit pravni okvir, ki ga na področju embalaže določa država, konkretno MOP, in da je ta vir vseh težav pri zastajanju embalaže v skladiščih.
Iz Dinosa so odgovorili le, da v skladu s svojo poslovno politiko odprtih zadev ne komentirajo.
Agencija opozarja, da Salomon, Surovina in Dinos delujejo na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki vključuje zbiranje, ločevanje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Recikel, Surovina, Dinos, Interseroh in Slopak pa delujejo na trgu organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo. Trga sta medsebojno povezana, saj naročajo podjetja z drugega trga storitve pri podjetjih, ki delujejo na prvem trgu. Na sporno organiziranost sistema pri nas že dolgo opozarjata tako Slopak kot Interseroh.
Podjetja, proti katerim je varuh konkurence sprožil postopek, so se po njegovih ugotovitvah dogovorila, da bodo družbe Salomon, Surovina in Dinos prenehale izvajati storitve ravnanja z nekomunalno odpadno embalažo v Sloveniji za Interseroh, s tem pa so želele tega izriniti s trga organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo. Interseroh namreč v velikem delu povprašuje po teh storitvah ravno pri omenjeni trojici podjetij.
Na neustrezno organiziranost sistema opozarjajo že nekaj let. FOTO: Jure Eržen/Delo
Družbe so se po pojasnilih agencije o omenjenem prenehanju izvajanja storitev dogovorile zato, da Interseroh zaradi bistvenega povečanja stroškov ne bi bil več zmožen izvajati storitve organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo, njegove stranke, za katere opravlja storitve na trgu, pa bi zato prešle k drugim podjetjem, ki se ukvarjajo z istimi storitvami, zlasti k družbam Recikel, Surovina in Dinos.
Najboljše svojim
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) glavne prihodke dosežejo z nekomunalno embalažo, to je embalaža podjetij, ki jih imajo v shemi, in je čista. Organiziranje ravnanja s komunalno embalažo je dražje, saj je manj čista in na trgu surovin nima cene, v glavnem je treba zanjo plačati. Tudi zato nastajajo kupi odpadne embalaže.
Podjetja, ki so predmet odločbe, so se že dogovorila, da si bodo Recikel, Surovina in Dinos razdelili stranke Interseroha na trgu organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo in si s tem namenom izmenjevala sezname Interserohovih strank. Na ta način so si želela razdeliti trg. V veliki meri je bilo to tudi uspešno, saj sta tako Slopaku kot Interserohu deleža na trgu zelo upadla.
Na težave so večkrat nazorno pokazali požari smeti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Vse to po ugotovitvah predstavlja prepovedan sporazum, katerega cilj je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Slovenije in tudi na znatnem delu notranjega trga EU, s čimer bi lahko bila prizadeta trgovina med članicami Unije.
Ministrstvo v spremembe
Minister za okolje in prostor Simon Zajc poudarja, da tako ravnanje družb dodatno potrjuje, da je treba sistem ravnanja z odpadno embalažo spremeniti. »Nov predlog zakona o varstvu okolja, ki smo ga pripravili na MOP in bo še januarja ponovno poslan v krajšo javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, predlaga nov, dober sistem upravljanja z odpadno embalažo. Predlog namreč izhaja iz načela, da je proizvajalec, ki da embalažo prvič na trg, odgovoren za njo, ko ta postane odpadek, ne samo finančno, pač pa predvsem tudi organizacijsko,« pravi Zajc.
Tako bodo po predlogu novega zakona naloge zdajšnjih Droe po novem opravljale organizacije, ki jih bodo ustanovili proizvajalci embalaže in trgovci, ti pa bodo s tem odgovorni za organizacijski del svojih odpadkov.
»V družbi Interseroh pozdravljamo odločbo Agencije za varstvo konkurence, ki jo je sprejela v primeru suma kartelnega dogovarjanja s ciljem preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na trgu ravnanja z odpadno embalažo. Na odločitev AVK gledamo kot na potrditev, da že več let upravičeno opozarjamo na problematiko v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, zaradi katere je prihajalo in še prihaja do anomalij na trgu,« pravi Darja Figelj, direktorica Interseroha Slovenija.
Dodaja, da bodo, kot do sedaj, še naprej stremeli k sodelovanju in skupnemu iskanju sistemskih, zakonodajnih in regulatornih rešitev s ciljem vzpostavitve transparentnega, odprtega in konkurenčnega modela na področju ravnanja z odpadno embalažo ter spremljanja in nadzora količin zbrane in prevzete embalaže na področju Slovenije. Opozarja pa, da druge države v pripravo predpisov za ravnanje z odpadki vključujejo tudi agencije za varovanje konkurence in da bi bilo to koristno tudi pri nas. Konkurenca je namreč največkrat omenjena le v enem stavku, da se ne sme ovirati prostega trga, vendar ob tem ni dostopa do podatkov.
Globe do desetine letnega prometa
Agencija je sicer v postopku prejela tudi vlogo enega izmed podjetij v postopku za odpustitev oziroma znižanje globe, ki vlagatelju omogoča ugodnosti iz programa prizanesljivosti. Ta družba je v postopku sodelovala z agencijo in ji razkrila svojo udeležbo v obravnavanem sporazumu ter ji predložila dodatne dokaze, ki dokazujejo kršitev. Druga podjetja so medtem ugotovitvam agencije ves čas postopka nasprotovala in zatrjevala, da s svojimi ravnanji niso kršile pravil varstva konkurence in da so očitki o omejevanju konkurence neutemeljeni.
Podjetja morajo, če tega še niso storila, skladno z odločbo s kršitvijo nemudoma prenehati, grozi pa jim globa v višini do deset odstotkov letnega prometa podjetja, doseženega v predhodnem poslovnem letu. Odločba varuha konkurence sicer še ni pravnomočna, saj se lahko podjetja proti njej pritožijo na upravnem sodišču.
Pritožbe bodo
»Drži, da je bila s strani AVK izdana upravna odločba, s katero je agencija odločila, da naj bi naše podjetje, skupaj s tremi drugimi podjetji, sklenilo sporazum, ki omejuje ali izkrivlja konkurenco na trgu. Zoper to odločbo bomo zagotovo vložili tožbo na upravno sodišče, saj menimo, da je bilo dejansko stanje v predmetni zadevi nepravilno ugotovljeno in da so bila pravila
konkurenčnega prava, glede na dejansko stanje zadeve zmotno uporabljena,« pa pravijo v podjetju Surovina.
Dodajajo, da konkurenca v Sloveniji deluje, na področje embalaže pa da je glavna težava neustrezen in nezakonit pravni okvir, ki ga na področju embalaže določa država, konkretno MOP, in da je ta vir vseh težav pri zastajanju embalaže v skladiščih.
Iz Dinosa so odgovorili le, da v skladu s svojo poslovno politiko odprtih zadev ne komentirajo.
