Prihajajo še bolj vroči dnevi

V začetku meseca so se povprečne temperature tako rekoč čez noč dvignile za šest stopinj Celzija.

Objavljeno
12. junij 2019 06.00
Posodobljeno
12. junij 2019 08.38
Temprature so skoraj čez noč skočile nad povprečje. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana - Letošnji maj je bil najhladnejši po letu 1991, padla je približna dvakratna količina dežja, sonce pa je sijalo le polovico časa, glede na dolgoletno povprečje. Takoj z začetkom junija pa se je tip vremena spremenil, temperature so zrasle
nad povprečje za ta čas.

»Prvih pet dni junija so še nastajale krajevne plohe in nevihte, med 6. in 9. junijem pa je ustaljeno vreme omogočalo prvo
letošnjo košnjo in spravilo sena. Nekaj neviht je spet nastalo 10. junija, še več jih pričakujemo danes,« je včeraj povedal Branko Gregorčič iz Arso. Dodal je, da se bo vreme predvidoma spet ustalilo v drugi polovici tega tedna, ko bo predvsem med četrtkom in soboto zavladala suha vročina, temperature pa bodo ponekod dosegle 35 stopinj Celzija.

image
Zaradi presežka padavin so češnje popokale. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Novo obdobje nestanovitnega vremena s plohami in nevihtami se obeta od nedelje 16. junija naprej, a občutnejše ohladitve ne bo, pojasnjuje Gregorčič. Najvišje dnevne temperature bodo predvidoma tudi v prihodnjem tednu ostale nad dolgoletnim povprečjem, a povečini ne bodo presegale 30 stopinj. »Žal zanesljivih napovedi za obdobje več kot 10 dni vnaprej ni mogoče dati, so pa verjetnosti, da bo poletje (junij, julij, avgust) pri nas nadpovprečno vroče ocenjene na 70 do 80 odstotkov,« še pravi Gregorčič.

Še bolj vročo prvo polovico junija kot letos so imeli leta 2003, ko nas je pestila tudi suša, ki pa je letos za zdaj še ni. A tudi suša lahko hitro pride, pravi Andreja Sušnik iz Arso. Še pred nekaj tedni, so se kmetovalci spraševali, kaj bo s pridelkom, saj so bila tla premokra za obdelavo, košnja ni bila mogoča, češnje so popokale. V začetku junija se je zgodila sprememba, temperature so se hitro dvignile za šest stopinj Celzija.



V vročini se tla hitro izsušijo, površina se zaskorji. Sušnikova pravi, da v takih vročih dneh, kot smo jih imeli pretekle dni, iz kvadratnega metra tal do globine 10 centimetrov izhlapi med pet in šest litrov vode, zato težav s preobiljem vode ni več. Zelenjava, pa tudi druge kmetijske rastline, ima že kar težave. Zato trave ni dobro pokositi povsem do tal, rastline je dobro tudi zalivati. Opozorila je tudi na to, da je v vročih dneh treba poskrbeti tudi za živali, ne zgolj za ljudi.


Žepi vremena vztrajajo dlje


Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je pojasnila, da smo bili maja v žepu hladnega zraka, na drugi strani so Španija in Skandinavija že od januarja na toplem. »Podnebne spremembe se najbolj pokažejo poleti, pozimi jih niti nočemo videti, saj je lepo, če je bolj toplo. Poleti pa hitro postane prevroče, napoved pa je, da bo vročinskih valov več, da bodo daljši in močnejši. A avtoprevozniki se ne izobražujejo o ravnanju v vročini, gradbeni delavci pa nimajo pravilnikov o nastanitvah in delu v vročini,« pravi Kajfeževa.

Nekoč smo imeli en vročinski val na poletje, zdaj jih imamo že tri ali pet, prej so trajali nekaj dni, zdaj trajajo en teden, v prihodnje bodo tudi deset dni. V vročih dneh se negativni učinki podnebnih sprememb pomnožijo, nastane več talnega ozona, suša se pojavi hitreje, tudi vročinski ožig rastlin je bolj verjeten, oteženo je delo zunaj, asfalt se topi, tiri se krivijo.

Ker se severni in južni pol segrevata hitreje ko območje ob ekvatorju, se zahodnik, ki določa vreme tudi v Sloveniji, upočasnjuje. Zato smo imeli hladno in deževno vreme ves maj. V Sibiriji in Skandinaviji so temperature dosegle 30 stopinj Celzija. To pa že pomeni zagon povratne zanke, ki se je podnebni znanstveniki bojijo od vsega začetka. Taljenje permafrosta pomeni sproščanje metana, ki je še hujši toplogredni plin od ogljikovega dioksida, in pospešek segrevanja planeta. Prve ocene že prihajajo, da se ustavlja tudi zalivski tok, zaradi katerega Velika Britanija ni kot Sibirija, ki je sicer podobno blizu severnega tečaja. Kajfeževa pravi, da je verjetnost, da se zalivski tok ustavi do konca stoletja, med ena- in petodstotna, a dodaja, da bi verjetno premislili, ali bi se vkrcali na letalo, za katero bi vam povedali, da je do petodstotna možnost, da bo strmoglavilo.

image
Gradbeni delavci so med najbolj ogroženimi. FOTO: Alešš Černivec/Delo


»To je dejansko pot brez povratka. Ko nastane luknja v ledu, se zelo hitro širi, saj temno morje vsrka več toplote kot led. Ko odmrzne permafrost, ga ne moremo zamrzniti nazaj. Infrastruktura, hiše in gozdovi se pogrezajo. Preseliti bo treba veliko mest,« pravi Kajfeževa. Povratno zanko podnebnih sprememb bo takrat poganjala narava, sprožilec pa je človek.


Ogroženih več


Odziv na vročino je pri različnih skupinah ljudi različen, pravi Tanja Cegnar iz Arso. Za mlade je toplo super, starejši prej povedo, da vročino težko prenašajo. Še huje je z ljudmi s kroničnimi boleznimi, zlasti tiste, ki dobivajo zdravila proti potenju, ki je najboljši način za uravnavanje temperature telesa. Poleg tega starejši pogosto ne zaznajo žeje dovolj zgodaj.

image
V vročini je pomembno dovolj piti. FOTO: Jure Eržen/Delo


Pri zaposlenih vročina zmanjšuje storilnost, zbranost popušča, sposobnost hitrega odzivanja se poslabša. To je tudi težava v prometu, kjer se, podobno kot pri gradbenih delavcih, poveča število nezgod. V vročih dneh nastaja tudi več ozona, ki draži oči in dihalne sluznice, več je tudi UV sevanja, ki škodi koži in očem. Zato je bolje ostati v zaprtih prostorih in v senci, če to ni mogoče, je treba kožo zaščititi z oblačili, oči pa s sončnimi očali. Če tudi to ne gre, je dobro kožo namazati s sončno kremo. Pomembno je tudi dovolj piti, ne alkohola ali presladkih pijač. Bolj dejavni, ki se tudi veliko potijo, pa naj namesto čiste vode spijejo tudi kak izotonični napitek.