Proti sežigalnici, a za bistveno več parkirišč

Evropska komisija v novem poročilu opozarja, da Evropa zaradi počasnega izvajanja zakonodaje o zmanjševanju onesnaževanja izgublja tako na področju javnega zdravja kot konkurenčnosti gospodarstva. Države članice po oceni do 2030 ne bodo dosegle postavljenih ciljev zmanjšanja onesnaževanja. Pri nas se razprave osredotočajo na kakovost zraka, ki naj bi bila izrazito slaba, zato se ne dovoli gradnja sežigalnice, na drugi strani pa podpiramo proteste za več parkirišč.

Zmanjševanje onesnaževanja lahko prinese takojšnje koristi, kot so manj primerov astme, bolezni srca in ožilja ter nekaterih duševnih motenj, ki omejujejo delovno aktivnost ljudi in podaljšujejo bolniške odsotnosti. Podjetja, mesta in regije, ki vlagajo v zelene tehnologije, poleg tega lahko pridobijo konkurenčno prednost na novih hitro rastočih trgih.

Po navedbah iz poročila približno 80 odstotkov podjetij vključuje trajnost v inovacijske strategije, številna evropska mesta pa so se zavezala k zmanjšanju onesnaževanja vseh vrst.

Kljub spodbudnemu napredku na področjih, kot so kakovost zraka, zmanjšanje pesticidov, prodaje protimikrobnih zdravil in plastičnega onesnaževanja morij, poročilo ugotavlja, da stanje pri onesnaženju voda, odpadkih in mikroplastiki ostaja stabilno ali se celo slabša. Skrb vzbujajoč je tudi hrup. EU po oceni ni na poti, da bi do leta 2030 za 30 odstotkov zmanjšala število ljudi, ki jih prizadene prometni hrup.

Pri nas poudarek na zraku

Ljubljana in Maribor, edini dovolj veliki slovenski mesti, da sta vključeni v širše primerjave, redno zasedata nezavidljiva mesta v razvrstitvi po kakovosti zraka. Razlogov je več, kot jih vidijo različne interesne skupine. Stroka opozarja, da so naša mesta slabo prevetrena, pozimi večkrat nastane inverzija in vse onesnaženje ostane ujeto v dolini. Zato nekateri trdijo, da bi postavitev sežigalnice odpadkov izrazito škodovala zdravju ljudi.

V Ljubljani je promet največji vir onesnaženja zraka in največji vir hrupa. FOTO: Voranc Vogel

Bolj malo je tistih, ki potrjujejo uradne podatke, da so glavni onesnaževalci zraka promet in individualna kurišča. Posebej je pri tem zanimiv podatek, da stara peč na drva izpusti do 400-krat več onesnaževal kot sodobne peči. Tu pridemo do vprašanja energetske revščine in tudi navad ljudi.

Vsi pa so opazili, da se je pogostnost in gostota megle v Ljubljani izrazito zmanjšala, ko je ljubljanska toplarna prešla iz uporabe domačega na indonezijski premog. S plinom se bodo emisije še zmanjšale.

Število avtomobilov, ki so daleč največji onesnaževalec zraka v Ljubljani, se je v 25 letih v Sloveniji povečalo za 44 odstotkov. To je tudi glavni razlog za pomanjkanje parkirišč, saj soseske niso bile grajene za toliko avtomobilov, sploh pa ne tako velikih. Izgubili smo tudi velik del učinkovitejšega javnega prevoza.

Veliko mest po Evropi in svetu se trudi razmere spremeniti ravno na tem področju, ceste ozeljenjujejo, parkirišča pa spreminjajo v igrišča, parke ali trge za srečevanje ljudi. Mesta poskušajo narediti bolj odporna na učinke podnebnih sprememb, zelene površine hladijo soseske, poleg tega zadržujejo vodo.

Vse onesnaženje, ne le zrak

Najbolj napredna mesta upoštevajo vse onesnaženje. Zato so sodobne sežigalnice odpadkov dobrodošle. Zrak onesnažujejo približno toliko kot en tovornjak na cesti, preprečijo pa prevoze odpadkov, ki smo jih mi sami odložili, na sežig v tujino. Kjer plačamo, da naše »gorivo« uporabijo za ogrevanje in druge rabe.

Iskati dovolj prevetreno območje v Sloveniji za postavitev sežigalnice po zahtevah nasprotnikov pa bi bilo brezupno. Kot pravijo raziskovalci, je taka regija le Primorska, vendar je ta že obremenjena z onesnaženjem iz sosednje Italije.

Stare peči spuščajo v zrak tudi 400-krat več onesnaževal kot nove peči. FOTO: Leon Vidic

Odloženi ali uskladiščeni odpadki lahko izločajo nevarne snovi v tla in kasneje v vode, suhe lahko odpihne in tudi razpadajo v okolju, mikroplastike pa je v morjih že toliko, da omejuje proizvodnjo kisika v algah in mikroskopsko majhnih organizmih, ki prosto plavajo v zgornjih slojih vode, do koder prodira sončna svetloba. Tudi nekatere novejše politične stranke bi vse te težave rešile s kavcijskim sistemom za plastenke in pločevinke, ki pa predstavljajo vsega štiri odstotke embalaže.

Sredi Dunaja 95-odstotna učinkovitost

Dunaj z zagonom nove velike toplotne črpalke v sežigalnici odpadkov Spittelau v središču mesta nadaljuje pospešen prehod v podnebno nevtralno preskrbo s toploto. Daljinsko ogrevanje ima ključno vlogo pri prehodu na trajnostno preskrbo z energijo v mestih.

Dunaj sistematično širi uporabo obnovljivih virov toplote in lokalnih virov odpadne toplote, da bi postopoma odpravil odvisnost od fosilnih goriv. Tamkajšnje energetsko podjetje Wien Energie razpolaga s tremi velikimi toplotnimi črpalkami. Prvi dve sta v elektrarni Simmering in čistilni napravi ebswien, najnovejšo pa so postavili v sežigalnici odpadkov Spittelau.

Nova toplotna črpalka v sežigalnici odpadkov Spittelau. FOTO: Johannes Zinner/Wien Energie

Pri sežiganju odpadkov nastajajo vroči dimni plini, ki v ceveh iz vode ustvarjajo paro. Para s pomočjo generatorja proizvaja električno energijo, toplota pa prek toplotnega izmenjevalnika preide v sistem daljinskega ogrevanja. Dimne pline nato očistijo v večstopenjskem procesu. Voda, uporabljena pri mokrem pranju plinov, namreč vpija toploto. Tako segreto vodo v novi napravi uporabijo za toplotno črpalko.

Podoben sistem je v uporabi le še v Baslu, Københavnu in Hamburgu. »Z novo veliko toplotno črpalko učinkovitost obrata povečujemo na 95 odstotkov. S tem je Spittelau najučinkovitejša sežigalnica odpadkov v Srednji Evropi,« je povedal Karl Gruber, direktor Wien Energie. Nova infrastruktura omogoča preskrbo dodatnih 16.000 gospodinjstev z ogrevanjem in toplo vodo ter letni prihranek 22.000 ton ogljikovega dioksida.

Toplotna črpalka, ki zagotavlja toploto za več tisoč gospodinjstev. FOTO: Thomas Meyer

V prihodnje bo proizvodnja toplote na Dunaju temeljila na kombinaciji sežiganja odpadkov, velikih toplotnih črpalk, globoke geotermije in obnovljivih naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije.