Rajsko otočje s 414 milijonov kosov plastičnih odpadkov
Četrtino smeti so identificirali kot plastiko za enkratno ali kratkotrajno uporabo.
Odpri galerijo
Raj z napako, ki smo jo naredili ljudje. Jo bomo sposobni popraviti? V študiji opozarjajo, da morda zelo pocenjujemo, koliko plastike se pravzaprav nabira na obalah odročnih otokov. FOTO: Silke Struckenbrock/ UNIVERSITY OF TASMANIA/AFP
Na avstralskem otočju Cocos (Keeling), ki leži okoli 2100 kilometrov severozahod od obale Avstralije, živi le okoli 600 ljudi. Otočje bi moralo biti tropski raj, a obale so videti kot smetišče. Morski tokovi Indijskega oceana so na obale nanesli okoli 414 milijonov kosov, večinoma plastičnih odpadkov. Skupaj smeti tehtajo 238 ton, navajajo v študiji, objavljeni v reviji Scientific Reports.
Četrtino smeti so identificirali kot plastiko za enkratno ali kratkotrajno uporabo, to so slamice, vrečke in zobne ščetke. Kot ugotavljajo v študiji, je med odpadki okoli milijon čevljev in več kot 370.000 zobnih ščetk.
Smeti so zakopane do okoli 10 centimetrov pod površjem. Številna plastika je že razpadla na mikrodelce. Vodja študije Jennifer Lavers je pojasnila, da je sestava smeti odraz, kakšna plastika kroži po svetovnih morjih.
»Odročni otoki nam lahko pokažejo, kakšna količina smeti je v oceanih,« je dodala. Ekipa se je osredotočila na sedem od 27 sicer večinoma neposeljenih otokov.
Ekipa Laversove je leta 2017 v raziskavi pokazala, da je na obalah odročnega otoka Henderson v Južnem tihem oceanu največja gostota plastičnih odpadkov na kvadratni meter kot kjerkoli drugje na svetu.
Na otokih Cocos je gostota manjša, a je skupen volumen večji, saj so na otoku Henderson ocenili količino na 17 ton oziroma 38 milijonov kosov.
Soavtorica raziskave Annett Finger je poudarila, da je samo v letu 2010 v svetovne oceane odromalo 12,7 milijona ton plastičnih odpadkov. V oceanih je po ocenah neverjetnih 5,25 bilijonov! kosov plastičnih odpadkov.
V študiji opozarjajo, da če se ne bo nekaj zelo hitro spremenilo, se bodo smeti še naprej kopičile na obalah tudi najbolj odročnih obal. Koščki so velika ovira za divje živali.
V reviji so še spomnili, da se plastika kopiči v svetovnih oceanih in že zašla tudi v najgloblje predele. Pred dnevi je raziskovalec plastično vrečko našel tudi na najgloblji točki planeta.
Četrtino smeti so identificirali kot plastiko za enkratno ali kratkotrajno uporabo, to so slamice, vrečke in zobne ščetke. Kot ugotavljajo v študiji, je med odpadki okoli milijon čevljev in več kot 370.000 zobnih ščetk.
Smeti so zakopane do okoli 10 centimetrov pod površjem. Številna plastika je že razpadla na mikrodelce. Vodja študije Jennifer Lavers je pojasnila, da je sestava smeti odraz, kakšna plastika kroži po svetovnih morjih.
»Odročni otoki nam lahko pokažejo, kakšna količina smeti je v oceanih,« je dodala. Ekipa se je osredotočila na sedem od 27 sicer večinoma neposeljenih otokov.
Po ocenah raziskovalcev je na otočju kar 238 ton plastičnih odpadkov. FOTO: Jennifer Lavers/AFP
Ekipa Laversove je leta 2017 v raziskavi pokazala, da je na obalah odročnega otoka Henderson v Južnem tihem oceanu največja gostota plastičnih odpadkov na kvadratni meter kot kjerkoli drugje na svetu.
Na otokih Cocos je gostota manjša, a je skupen volumen večji, saj so na otoku Henderson ocenili količino na 17 ton oziroma 38 milijonov kosov.
Soavtorica raziskave Annett Finger je poudarila, da je samo v letu 2010 v svetovne oceane odromalo 12,7 milijona ton plastičnih odpadkov. V oceanih je po ocenah neverjetnih 5,25 bilijonov! kosov plastičnih odpadkov.
V študiji opozarjajo, da če se ne bo nekaj zelo hitro spremenilo, se bodo smeti še naprej kopičile na obalah tudi najbolj odročnih obal. Koščki so velika ovira za divje živali.
V reviji so še spomnili, da se plastika kopiči v svetovnih oceanih in že zašla tudi v najgloblje predele. Pred dnevi je raziskovalec plastično vrečko našel tudi na najgloblji točki planeta.
