Vročina ukrivlja tračnice, asfalt nabreka, semaforji se talijo

Do vključno torka bo po nižinah velika toplotna obremenitev, opozarja Agencija za okolje (Arso). Najizrazitejša bo na Primorskem, v jugovzhodni Sloveniji in v večjih mestih. Temperature se lahko povzpnejo do 39 stopinj Celzija. Pet pa je tudi novih junijskih rekordov.

Temperature bodo po navedbah Arsa zelo verjetno presegle absolutni junijski rekord, ki znaša 38,4 stopinje Celzija. Izmerjen je bil 26. junija lani na postaji Dobliče pri Črnomlju.

Na Arsu so ob tem opozorili na vplive zelo visokih temperatur na zdravstveno stanje občutljivejšega dela prebivalstva. Sredi dneva in popoldne svetujejo zadrževanje v senci ter uživanje lahke hrane in zadostne količine tekočin. Vodo in senco je treba zagotoviti tudi domačim živalim.

Za zadostno kroženje zraka je treba bivalne prostore zračiti ponoči in zjutraj. Opozarjajo tudi, da je treba na soncu parkirana vozila pred začetkom vožnje dobro prezračiti.

Arso poroča, da so nove rekordne temperature izmerili v Dolenjah pri Ajdovščini 37,4 stopinje Celzija (prej 36,3 °C, 28. junij 2022), v Tolminu 36,8 stopinje Celzija (prej 36,3 °C, 27. junij 2019) in Godnjah 36,1 stopinje Celzija (prej 35,6 °C, 28. junija 2022). Najvišje junijske temperature so izmerili tudi v Litiji 35,4 stopinje Celzija (prej 35,3 °C, 27. junij 2019) in Otlici 30,2 stopinje Celzija (prej 29,6 °C, 27. junij 2019).

Zelo toplo je bilo tudi v višinah, edini postaji, kjer se temperatura ni povzpela nad 20 stopinj Celzija sta bili Kanin in Kredarica.

Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na težave, ki jih lahko povzroči vročina. Med drugim so pozvali k zadrževanju v hladnejših prostorih, omejitvi fizičnih dejavnosti in uživanju zadostnih količin tekočin.

Vročina sicer vlada nad večino Evrope, države pa se s tem spopadajo različno. V Franciji imajo izredno stanje, ker v prodajalnah zmanjkuje vseh naprav, ki omogočajo hlajenje. V Nemčiji pa policisti uporabljajo policijske vodne topove za osvežitev ljudi. V Italiji pa je vročina stalila semaforje. O podobnem poročajo iz Nemčije. To se sicer ne dogaja pri temperaturah, ki jih objavljajo meteorološke organizacije, saj tudi ne merijo temperatur na cestah sredi mest ali na semaforjih.

O najvišjih izmerjenih temperaturah poročajo iz Nemčije, Češke in Danske. V Nemčiji je huda vročina botrovala tudi poškodbam na eni pomembnejših avtocest med vzhodom in zahodom države.

V Nemčiji so temperaturni rekord danes izmerili drugi dan zapored. V občini Möckern-Drewitz na vzhodu države so po začasnih podatkih izmerili 41,5 stopinje Celzija, je sporočila nemška meteorološka služba. S tem je bil presežen petkov rekord 41,3 stopinje, kolikor so izmerili v mestu Saarbrücken na zahodu Nemčije. Podatki so še vedno začasni in jih vremenoslovci lahko še popravijo.

Izjemna vročina je povzročila tudi škodo na eni pomembnejših avtocest med vzhodom in zahodom Nemčije, kar je povzročilo dodatne zapore in dolgotrajne zastoje. Po navedbah policije na avtocesti A2 blizu mesta Ziesar v zvezni državi Brandenburg nabreka asfalt, zaradi poškodb vozišča pa so morali zapreti več odsekov te ceste. Promet preusmerjajo na lokalne ceste, zaradi česar tako na avtocesti kot na okoliških cestah nastajajo zastoji.

O rekordni vročini poročajo tudi iz dveh sosed Nemčije.

Na Danskem so danes severno od mesta Aarhus izmerili 37 stopinj Celzija, kar je najvišja temperatura, kar so jih zabeležili od začetka meritev leta 1874, je sporočil Danski meteorološki inštitut. Malo pred tem so sporočili, da so blizu kraja Odense izmerili rekordnih 36,6 stopinje Celzija. »Rekord je trajal natanko eno uro,« je kasneje sporočil inštitut. Prejšnji temperaturni rekord v tej skandinavski državi je bil 36,4 stopinje, kolikor so izmerili avgusta 1975.

Tudi na Češkem se je živo srebro danes povzpelo najvišje v zgodovini meritev. Kot je sporočila češka meteorološka služba, so rekordnih 40,6 stopinje Celzija izmerili na vremenski postaji v Doksanyju severno od Prage. Prejšnji rekord 40,4 stopinje so izmerili leta 2012 v Dobrichovicah jugozahodno od prestolnice.

Temperature so neobičajno visoke tudi na sosednjem Švedskem. Švedski meteorološki in hidrološki inštitut je opozoril, da bi temperature na jugu države lahko dosegle do 35 stopinj Celzija.

Voda je ključna v ukrepih za osvežitev v vročih dneh. FOTO: Jonas Walzberg/Reuters

V tokratnem vročinskem valu so v preteklih dneh rekordno visoke temperature zabeležili v več evropskih državah. V Nemčiji so tako v petek izmerili rekordnih 41,3 stopinje Celzija, dan prej sta v Švici in Belgiji padla junijska temperaturna rekorda.

Nevladne organizacije v boj

Evropa se znova spopada z vročinskim valom in visokimi cenami energije, okoljske organizacije pa ob tem opozarjajo na velike dobičke naftnih in plinskih družb. V kampanji, ki jo 350.org začenja skupaj z mrežama Climate Action Network Europe in Eurodad, pozivajo k trajnejši in strožji obdavčitvi dobičkov podjetij s področja fosilnih goriv, ki so neposredno kriva za podnebne spremembe.

Vročinski valovi in dugi podnebni vplivi, kot so suše in poplave, škodujejo družbam, odprava te škode pa stane ogromno.Emisije iz nafte in plina, ki ju proizvajajo evropske družbe od leta 2015, bodo povzročile za 1,5 bilijona dolarjev škode, pravijo v nevladnih organizacijah. To škodo bi morali plačati povzročitelji. »Šokantno je, da bi lahko evropske vlade letos porabile 38,6 milijarde evrov za zaščito ljudi in podjetij pred strmo rastjo cen energije,« pravijo.

Po njihovem mnenju obstoječi ukrepi ne zadoščajo, saj so večinoma usmerjeni le v obdavčitev presežnih oziroma nepričakovanih dobičkov ob skokih cen. Organizacije zagovarjajo širši pristop: obdavčitev vseh dobičkov iz nafte in plina, prihodki pa bi bili namenjeni blaženju posledic energetske draginje, podnebnih škod in pritiskov na gospodinjstva.

V ospredju njihovega poziva je načelo, da stroškov energetske krize ne bi smeli nositi državljani z rezi v zdravstvo, izobraževanje ali podnebne ukrepe. Po njihovem bi morale večji del bremena prevzeti družbe, ki ustvarjajo dobičke v industriji, odgovorni za velik del izpustov toplogrednih plinov.

Vojna na Bližnjem vzhodu je po njihovih besedah znova razkrila ranljivost Evrope zaradi odvisnosti od fosilnih goriv. Zato pozivajo evropske vlade, naj začasne krizne ukrepe nadomestijo s trajnejšo davčno politiko, po kateri bi onesnaževalci sistematično prispevali k pokrivanju družbenih in podnebnih stroškov.