Rekordno taljenje ledu

Če se bo stalil ves led, se bodo svetovni oceani dvignili za sedem metrov.

Objavljeno
21. avgust 2020 12.58
Posodobljeno
21. avgust 2020 13.02
Na Grenlandiji se led tali vse hitreje. FOTO: Jonathan Nackstrand/AFP
S. S.
S. S.
Na Grenlandiji je lani izginilo 532 milijard ton ledu (led se je tako spremenil v 532 tisoč milijard litrov vode). To pomeni, da je vsak dan v morje steklo tri milijone ton vode ali šest olimpijskih bazenov vsako sekundo.
»Ne le, da se grenlandski ledeni pokrov tali, tali se vse hitreje,« je komentiral Ingo Sasgen z nemškega inštituta Alfreda Wegenerja.

To predstavlja 40 odstotkov virov, ki pripomorejo k dvigovanju gladine morij, so ugotovili v študiji, objavljeni v publikaciji Communications Earth & Environment. Do zdaj se je na Grenlandiji največ ledu stalilo leta 2012, lani se ga je stalilo za 15 odstotkov več od dosedanjega rekorda. Če se bo stalil ves led, se bodo svetovni oceani dvignili za sedem metrov. Že nekaj metrov manjši dvig, bi pomenil izgubo kopnega, ki ga zdaj naseljuje na stotine milijonov ljudi.



Lani je zaradi te količine vode morska gladina globalno narasla za 1,5 milimetra. Sliši se res malo, a naš svet je ogromen, zato je milimeter in pol pravzaprav zelo veliko, je opozoril soavtor študije Alex Gardner. Morska gladina se dviguje že zaradi vode, ki se steka z drugih ledenikov, ki se talijo, višja temperatura vode povečuje sam volumen vode.

Do leta 2000 se je Grenlandski ledeni pokrov samoobnavljal, to je: staljeni led se je nadomestil s sneženjem. V zadnjih dveh desetletjih pa se je to ravnotežje zaradi podnebnih sprememb porušilo. Spremenjeno podnebje je spremenilo vremenske pojave, manj je oblačnosti in manj snega, višje temperature in več sončnih dni pa pomenijo več taljenja.