Risji romeo Goru našel svojo julijo, risinjo Tejo
Risa sta se doslej srečala že štirikrat, enkrat na kosilu, drugih na hitrem zmenku sredi noči.
Odpri galerijo
Goru je Tejo prvič srečal prvega junija, že prvi dan, ko je vstopil na njen teritorij na območju ribniške Male gore. FOTO: Tomi Lombar
Risji samec Goru, ki je bil v slovenske gozdove iz romunskih Karpatov preseljen sredi maja, je pri iskanju svojega teritorija očitno našel svojo julijo, domačo risinjo Tejo, s katero že intenzivno zmenkujeta.
Kot kažejo podatki iz njunih telemetričnih ovratnic – Goruju so jo nadeli med bivanjem v karantenski ogradi v Romuniji, Teji aprila letos –, sta se risa prvič srečala že prvega junija, to je prvi dan, ko je Goru vstopil na teritorij mlajše odrasle risinje na območju ribniške Male gore, in se tri dni zadrževala v bližini drug drugega.
Drugi »zmenek« je sledil že čez štiri dni, ko sta se znova tri dni zadrževala na istem mestu. Na tej lokaciji so raziskovalci kasneje našli ostanke plena, srno in srninega mladiča, ki sta si ga risa očitno delila. Kdo je plen ujel, težko rečemo, saj sta se oba risa tam pojavila praktično hkrati, piše na terenskem blogu projekta Life Lynx.
Risinja Teja z drgnjenjem ob trave pušča »sporočilo« za rise in ostale živali na tem območju. Video: Franc Kljun
Po tridnevnem »kosilu« sta se risa razšla in se od takrat večinoma gibala ločeno. Skupaj sta bila spet 19. junija, ko sta dnevni počitek preživela v neposredni bližini, zadnje srečanje pa je bilo zabeleženo drugega julija, ko sta se na kratko srečala sredi noči.
Za rise je značilno, da se vedejo teritorialno, vendar le do osebkov istega spola. To pomeni, da samec iz svojega ozemlja prežene druge samce, risinje pa napodijo druge samice. Nasprotno pa se samec in samica med seboj tolerirata in si delita večji del istega teritorija. Običajno takšni pari živijo ločeno, za daljši čas se srečajo le v času parjenja, ki pri nas poteka februarja in marca. Je pa par ves čas v stiku s pomočjo posredne komunikacije – kemičnih sporočil, ki si jih puščata na posebnih mestih preko drgnjenja ob različne objekte, npr. debla, skale, korenine, šope trave, ter z iztrebki in urinom (podobno kot domače mačke).
Marca so strokovnjaki posneli oglašanje risinje Teje, aprila so jo ujeli in ji nadeli telemetrično ovratnico. Video: Franc Kljun
Risje interakcije so le redko dokumentirane tako natančno, kot v primeru Goruja in Teje, saj se ne zgodi pogosto, da sta samec in samica na istem območju opremljena s telemetrično ovratnico. Še toliko redkeje je to pri srečanju naseljenega in lokalnega risa. Kako se bo razpletla »ljubezenska« zgodba med Gorujem in Tejo, je težko napovedati, saj je obdobje parjenja še daleč. S pomočjo podatkov, ki jih bodo strokovnjaki v okviru projekta dobili, pa bo lahko javnost še naprej spremljala njune »zmenkarije«.
Preberite še: Goru končno v Sloveniji
Kot kažejo podatki iz njunih telemetričnih ovratnic – Goruju so jo nadeli med bivanjem v karantenski ogradi v Romuniji, Teji aprila letos –, sta se risa prvič srečala že prvega junija, to je prvi dan, ko je Goru vstopil na teritorij mlajše odrasle risinje na območju ribniške Male gore, in se tri dni zadrževala v bližini drug drugega.
Teja je mlajša odrasla risinja. FOTO: Fotopast, Life Lynx
Drugi »zmenek« je sledil že čez štiri dni, ko sta se znova tri dni zadrževala na istem mestu. Na tej lokaciji so raziskovalci kasneje našli ostanke plena, srno in srninega mladiča, ki sta si ga risa očitno delila. Kdo je plen ujel, težko rečemo, saj sta se oba risa tam pojavila praktično hkrati, piše na terenskem blogu projekta Life Lynx.
Risinja Teja z drgnjenjem ob trave pušča »sporočilo« za rise in ostale živali na tem območju. Video: Franc Kljun
Po tridnevnem »kosilu« sta se risa razšla in se od takrat večinoma gibala ločeno. Skupaj sta bila spet 19. junija, ko sta dnevni počitek preživela v neposredni bližini, zadnje srečanje pa je bilo zabeleženo drugega julija, ko sta se na kratko srečala sredi noči.
Teritorija Goruja (modrozelena) in Teje (rumena). Z rdečimi zvezdicami so označena njuna srečanja. FOTO: Life Lynx
Za rise je značilno, da se vedejo teritorialno, vendar le do osebkov istega spola. To pomeni, da samec iz svojega ozemlja prežene druge samce, risinje pa napodijo druge samice. Nasprotno pa se samec in samica med seboj tolerirata in si delita večji del istega teritorija. Običajno takšni pari živijo ločeno, za daljši čas se srečajo le v času parjenja, ki pri nas poteka februarja in marca. Je pa par ves čas v stiku s pomočjo posredne komunikacije – kemičnih sporočil, ki si jih puščata na posebnih mestih preko drgnjenja ob različne objekte, npr. debla, skale, korenine, šope trave, ter z iztrebki in urinom (podobno kot domače mačke).
Marca so strokovnjaki posneli oglašanje risinje Teje, aprila so jo ujeli in ji nadeli telemetrično ovratnico. Video: Franc Kljun
Risje interakcije so le redko dokumentirane tako natančno, kot v primeru Goruja in Teje, saj se ne zgodi pogosto, da sta samec in samica na istem območju opremljena s telemetrično ovratnico. Še toliko redkeje je to pri srečanju naseljenega in lokalnega risa. Kako se bo razpletla »ljubezenska« zgodba med Gorujem in Tejo, je težko napovedati, saj je obdobje parjenja še daleč. S pomočjo podatkov, ki jih bodo strokovnjaki v okviru projekta dobili, pa bo lahko javnost še naprej spremljala njune »zmenkarije«.
Preberite še: Goru končno v Sloveniji
