S sodelovanjem do zelenih delovnih mest

Ljubljana − Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta izmed 18 izbrala tri najboljše prakse partnerstev na področju zelenih delovnih mest.

Za najboljšo se je izkazalo Zavezništvo znanja za celovito energetsko obnovo javnih stavb, v katerem sodeluje 25 podjetij in sedem fakultet. Partnerstvo je interdisciplinarno, med visokošolskimi organizacijami tehničnih in ekonomske smeri ter podjetji, ki se ukvarjajo z izdelavo gradbenih elementov, materialov, načrtovanjem sistemov in izvajanjem storitev na področju energetske obnove stavb. V projektu so vzpostavili tudi učni laboratorij v resničnem življenju.

»Gre za izjemno pomemben in aktualen projekt na področju povečanja energetske učinkovitosti, ki povezuje univerzitetno okolje z gospodarstvom. Praktična usmerjenost raziskovalne dejavnosti ter vključevanje študentov v interdisciplinarne time ustvarjata zelena delovna mesta, hkrati pa se gradijo kompetence mladim strokovnjakom, ki jih bodo v prihodnosti zasedli. Prispevek k varovanju okolja bo z optimizacijo porabe energije velik in trajen, širjenje dobre prakse po Sloveniji pa še kako pomembno. Povezovanje znanja, proizvajalcev in izvajalcev je ključna točka uspeha,« je v utemeljitvi zapisala komisija, sestavljena iz članov strokovne skupine in predstavnic Urada vlade za komuniciranje ter Predstavništva evropske komisije v Sloveniji.

Posebni priznanji sta prejela še projekta Nizkoogljičnost kot razvojna priložnost regije (prijavitelji Občina Tolmin, Posoški razvojni center, Občina Bovec, Občina Kobarid, Občina Idrija, Občina Cerkno) ter Hiša zelišč (prijavitelji podjetje MASTER, Idrijsko-cerkljanska razvojna agencija, Turistična (ekološka) kmetija iz Brega v Goriških Brdih, Geopark Idrija). Prva je prepričala s povezovanjem občin, civilne družne in strokovnih organizacij, katere rezultat je nastanek pilotne regionalne nizkoogljične razvojne strategije, druga pa s trajnostnim gospodarjenjem z naravnimi viri v okviru Nature 2000.

Vse tri dobre prakse so priznanja prejele v okviru slovenske lipe, s čimer so simbolično vanj vključili slovensko gozdno-lesno verigo, ki ima velik potencial za ustvarjanje zelenih delovnih mest.