Še naprej bomo preveč osvetljeni

Standard, ki naj bi bil evropska regulativa, upošteva le malo držav, saj je to potratno in škodljivo tudi za ljudi.
Fotografija: Vse luči mesta tvorijo svetlobni otok, ki škoduje zdravju. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Vse luči mesta tvorijo svetlobni otok, ki škoduje zdravju. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – Svetlobno onesnaževanje je vsako leto hujše, Slovenija je celo med slabšimi v Evropi, spremembe predpisov po zahtevah več nevladnih organizacij in okoljevarstvenikov zamujajo. Še več, strokovnjakov, ki poznajo razmere tudi drugod, sploh ne nameravajo vključiti v delovno skupino.

»Že dolgo si prizadevamo, da se zadeva premakne, in pričakovali smo, da bomo povabljeni v delovno skupino. Zelo šokantno je, da bodo uredbo zdaj pisali osvetljevalci, fakulteta za elektrotehniko, drugi bomo zainteresirana javnost in bomo imeli možnost podati pripombe,« pravijo v nevladnih organizacijah, kjer nočejo konflikta z ministrstvom za okolje (MOP), vendar dodajajo, da fakulteta za elektrotehniko ni naredila popolnoma nič, Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije pa je vključen v več mednarodnih organizacij.



»MOP se je odločil, da bo izvedel spremembo uredbe s področja svetlobnega onesnaževanja. Zaradi tega smo ustanovili delovno skupino, v katero so vključeni različni resorji. MOP bo še pred organizacijo javnega posveta, kjer bo sprememba uredbe predstavljena, k predstavitvi mnenj poskušal vključiti tudi nevladne organizacije, prav tako bodo vsi vabljeni na javno predstavitev,« pravijo na MOP, kjer so pripravo nove uredbe napovedali že za lani.



Dnevni svetlobi podobna osvetljenost parkirišč zaprtih trgovin je eden od številnih primerov nespametnosti pri nas.
Dnevni svetlobi podobna osvetljenost parkirišč zaprtih trgovin je eden od številnih primerov nespametnosti pri nas.


Dodajajo, da ima fakulteta za elektrotehniko laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo. Poleg tega na fakulteti v sklopu predmetov električne inštalacije in razsvetljava, elektrotehnika in varnost ter svetlobna tehnika poučujejo rabo in vpliv umetnih (zunanjih in notranjih) virov svetlobe. »Temu primerno smo ocenili, da je sodelovanje sodelavcev oziroma profesorjev s fakultete v delovni skupini z vidika strokovnosti potrebno in dobrodošlo. Druga stroka bo po lastni želji vključena v postopek javne obravnave predpisa. Pri tem bi radi poudarili, da se osnutek nove uredbe, ki ga bo pripravila delovna skupina, po javni obravnavi lahko veliko bolj spremeni, dopolni in izboljša, zato samo članstvo v delovni skupini še ne pomeni, da bo uredba pripravljena ozkogledno in izključno po volji članov delovne skupine,« še dodajajo na MOP.


Tudi stroka očita ozkost


Med nasprotniki takega osvetljevanja, kot ga imamo pri nas, je tudi ogromno stroke, zlasti med astronomi in biologi. Kot opozarjajo je Nemčija že namenila 100 milijonov evrov za zmanjšanje vzrokov za izumiranje žuželk, od katerih smo odvisni tudi ljudje. Med temi grožnjami je svetlobno onesnaževanje takoj za pesticidi.

V Nemčiji so s študijo ugotovili, da pod uličnimi svetilkami na leto konča 60 milijard žuželk. Druge študije kažejo, da ptice izgubijo orientacijo pri selitvah, zaradi luči izumirajo netopirji, ki lovijo zgolj ponoči, ravno tako se zmanjša nočno opraševanje rastlin, v Švici se je obisk nočnih opraševalcev zmanjšal za 62 odstotkov. V pretirano umetno osvetljenih območjih imajo ljudje pogosteje motnje cirkadialnega ritma, ki povzročijo motnje spanja, nezmožnost spanja, skrajšan časovni interval spanja, prebavne motnje, kardiovaskularne težave, povečano verjetnost spontanega splava, prezgodnjega poroda in raka na dojkah, prostati in kolorektalnega raka. To so resne znanstvene študije, pravi Marko Debeljak iz Inštituta Jožefa Stefana, ki meni, da bi morala v delovni skupini sodelovati tudi druga stroka, ne zgolj Fakulteta za elektrotehniko.


i
i
Nevladniki: Ceste so pretirano osvetljene


Nevladniki kot največjo nevarnost za čezmerno osvetljevanje parkirišč, cest zunaj mest, vasi in drugega, kar dokazano škoduje žuželkam, pticam in tudi ljudem zaradi zmanjšane tvorbe protirakotvornega melatonina, omenjajo strogo upoštevanje standarda EN 13201, ki ga večina držav uvaja samo omejeno. Poleg tega je v slovenski uredbi opredeljena poraba elektrike namesto moči svetlobe svetilk. »MOP do zdaj v nobenem svojem dokumentu ali predpisu ni navajal standarda SIST-TP CEN/TR 13201. Vpliv morebitne uporabe standarda bo delovna skupina proučila z vidika varovanja okolja in prebivalstva pred pretiranim svetlobnim onesnaževanjem,« pravijo na MOP. Upoštevali bodo dejstvo, da nove LED-svetilke ob manjši porabi elektrike svetijo bolj, posvetili pa se bodo tudi barvi svetlobe. Ta naj ne bi bila hladna modra kot v trgovskih centrih, ampak topla rumena.

»Pri načrtovanju in izvedbi cestne razsvetljave se uporablja regulativa, ki na tem področju velja v evropskem prostoru. Tako se zaradi zagotavljanja varnostnih vidikov in tudi energetske učinkovitosti pri projektiranju in izvedbi razsvetljave na državnih cestah zahteva izpolnjevanje evropskega standarda EN 13201. Področje zahteva natančno opredelitev ustreznih razredov za razsvetljavo cest glede na njihovo prometno funkcijo in drugih prometnih površin, kar pa bo urejeno v okviru priprave tehnične regulative za javne ceste,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. Nevladniki opozarjajo, da so vsi cestni odseki, ki jih je odprla ministrica Alenka Bratušek, preveč osvetljeni.



Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) pravijo, da upoštevajo nove tehnologije in večjo svetilnost ob manjši porabi elektrike, zavedajo se tudi, da je svetloba nižjih barvnih temperatur (rdeča do rumena) okoljsko sprejemljivejša. »Vendar je na določenih odsekih cest, kot so prehodi za pešce, mestna središča, zelo prometne ceste za motorna vozila, kjer želimo z višjo barvno temperaturo cestne razsvetljave opozoriti na nevarnost, ustvariti okolje, ki je bliže dnevnemu okolju, včasih primernejša višja barvna temperatura, ki pa naj ne presega 4000 kelvinov (nevtralna bela svetloba),« na MZI potrjujejo, da bodo osvetljevanje nadaljevali.

Noč je ponekod spremenjena v dan. FOTO: Roman Šipić/Delo
Noč je ponekod spremenjena v dan. FOTO: Roman Šipić/Delo

Preberite še:

Komentarji: