Segrevanje ozračja smrtna obsodba za Grenlandijo
Ledeni pokrov je letos izgubil 329 milijard ton ledu, dovolj za dvig morske gladine za milimeter.
Odpri galerijo
Led je bil včasih varen od februarja do junija ali julija, zdaj zmrzuje pozneje in se tali bolj zgodaj, zato so razmere za lov s sanmi z vlečnimi psi vse bolj nevarne. FOTO: AFP
Grenlandija bi letos utegnila izgubiti rekordno količino ledu, opozarjajo nekateri znanstveniki. Doslej ga je izgubila dovolj za dvig gladine morij po vsem svetu za več kot milimeter.
Znanstveniki so šokirani nad pospešenim taljenjem grenlandskega ledu in zaskrbljeni za prihodnost obalnih mest zaradi dvigovanja morske gladine. Ledeni pokrov Grenlandije – 84 odstotkov površine prekriva led – je sedemkrat večji od Velike Britanije, ponekod je debel od dva do tri kilometre. Če bi se stalil ves grenlandski led, bi gladina morij narasla za do sedem metrov. Medtem ko takšnega scenarija ni mogoče pričakovati še nekaj stoletij oziroma nekaj tisoč let, lahko že majhen pospešek v taljenju ledu v prihodnjih desetletjih ogrozi milijone prebivalcev obalnih območij, piše BBC. Med najbolj ranljivimi so Bangladeš, Florida in vzhod Anglije.
Dr. Jason Box z raziskovalnega inštituta Geological Survey of Denmark and Greenland (Geus) je opozoril, da se morajo prostorski načrtovalci obalnih območij pripraviti na dvig morske gladine. »Zdaj, ko bolje razumem več posledic [taljenja grenlandskega ledu], ponoči ne morem spati, ker se zavedam pomembnosti tega območja za preostali svet in prebivalce na območjih, ki so že prizadeta zaradi dviga morske gladine,« je izjavil za BBC.
Še pred kratkim je bila grenlandska ledena plošča v ravnovesju – količina snežnih padavin pozimi je bila približno enaka količini ledu, ki se je stalil poleti. Lani se je količina ledu celo povečala, kar je neobičajno, saj je v zadnjih 30 letih Grenlandija izgubila več ledu, kot ga je pridobila. V zadnjih letih se je na leto stalilo več sto milijard ton ledu – 362 milijard ton prispeva k dvigu oceanov za milimeter. V rekordnem letu (sezona 2011-2012) se je stalilo 458 milijard ton ledu, letos pa naj bi se ga podobno ali še celo nekoliko več, je napovedal dr. Jason Box.
Preberite še: Groza, groza!
Nekoliko drugače menijo znanstveniki z Danskega meteorološkega inštituta in Geusa. V članku na spletni strani Carbon Brief pišejo, da je grenlandski ledeni pokrov v zimi 2018-2019 pridobil 169 milijard ton ledu, kar je sedmo najmanjše povečanje v zgodovini meritev. Skupaj s poletnim taljenjem (do konca avgusta) je letos izgubil 329 milijard ton ledu neto. Podatki iz satelitov Grace kažejo, da je Grenlandija v obdobju 2002–2016 povprečno izgubila 260 milijard ton ledu na leto, rekordnih 458 milijard ton pa leta 2012. Nov letni rekord po njihovem letos sicer ne bo dosežen, je pa količina staljenega ledu visoko nad večletnim povprečjem.
Velika izguba ledu letos je posledica več dejavnikov, navajajo znanstveniki v članku na strani Carbon Brief: dolge in suhe zime leta 2018 v večjem delu Grenlandije, ko je na ledeni pokrov padla tanka plast snega, ki se je ob začetku talilne sezone (30. aprila) hitro stopil. Sledilo je dolgo, suho in toplo poletje, ko se je led pospešeno talil zlasti na zahodu in severu Grenlandije. Njegove učinke so povečali še dotoki vročega zraka iz Evrope, ki se je kuhala v vročinskih valovih.
Po besedah dr. Jasona Boxa je segrevanje ozračja »že zdaj smrtna obsodba za led na Grenlandiji, saj bodo v prihodnosti temperature le še naraščale. Grenlandijo torej izgubljamo – vprašanje je le, kako hitro.« Taljenje površinskega ledu pospešujejo tudi alge in bakterije, ki uspevajo na površju ledu. Ker so temne barve, led vpija več sončne toplote.
Spremembe na Grenlandiji beležijo znanstvene ekipe številnih držav. Nasa že več let raziskuje, kaj povzroča taljenje ledu in kakšne bodo posledice. Nasina ekipa je leta 2005 odkrila, da led ni statičen, temveč se premika proti morskim obalam. Poleti dvakrat hitreje, saj staljena voda s površja ledenikov pronica v spodnje dele in pospeši njihovo pomikanje. Drugo pomembno odkritje je bilo, da se ledena plast ne tali le zaradi segrevanja ozračja, ampak tudi zaradi segrevanja morja, ki led tali od spodaj.
Najtežji izziv za znanstveno skupnost je razumeti mehanizme spreminjanja grenlandskega ledu, s čimer bi lahko bolj zanesljivo napovedali, za koliko se bo dvigala morska gladina. »Masa ledu se zmanjšuje – to je nesporno. To vpliva na dvigovanje gladine oceanov – kar je prav tako dejstvo. Ne razumemo pa nekaterih fizičnih procesov, zato je napovedovanje prihodnjih scenarijev zelo težavno,« je povedal dr. Masaši Nivano iz Japonske meteorološke agencije.
Po izračunih dr. Jasona Boxa je grenlandska ledena plošča že vstopila v obdobje, ko bo nekatera leta še pridobivala led, nova normalnost pa bodo vse večje izgube. Tudi če bodo države zmanjšale izpuste toplogrednih plinov skladno z zavezami pariškega podnebnega sporazuma, bo Grenlandija še naprej izgubljala ledeni pokrov, le da nekoliko počasneje.
Na največjem otoku na svetu živi 56.000 ljudi, razporejeni so v skupnosti na ozkem pasu otoka, ki ga ne pokriva led. Podnebno segrevanje bo prineslo več možnosti za kmetovanje, na pašnikih se že pasejo krave, vendar pa mlade Grenlandce skrbi prihodnost njihove domovine, zato so tudi oni po vzoru Grete organizirali podnebne proteste. Znanstveniki, ki delujejo na otoku, pa odpustke za povzročanje toplogrednih izpustov zaradi letenja plačujejo s sajenjem dreves.
Znanstveniki so šokirani nad pospešenim taljenjem grenlandskega ledu in zaskrbljeni za prihodnost obalnih mest zaradi dvigovanja morske gladine. Ledeni pokrov Grenlandije – 84 odstotkov površine prekriva led – je sedemkrat večji od Velike Britanije, ponekod je debel od dva do tri kilometre. Če bi se stalil ves grenlandski led, bi gladina morij narasla za do sedem metrov. Medtem ko takšnega scenarija ni mogoče pričakovati še nekaj stoletij oziroma nekaj tisoč let, lahko že majhen pospešek v taljenju ledu v prihodnjih desetletjih ogrozi milijone prebivalcev obalnih območij, piše BBC. Med najbolj ranljivimi so Bangladeš, Florida in vzhod Anglije.
Dr. Jason Box z raziskovalnega inštituta Geological Survey of Denmark and Greenland (Geus) je opozoril, da se morajo prostorski načrtovalci obalnih območij pripraviti na dvig morske gladine. »Zdaj, ko bolje razumem več posledic [taljenja grenlandskega ledu], ponoči ne morem spati, ker se zavedam pomembnosti tega območja za preostali svet in prebivalce na območjih, ki so že prizadeta zaradi dviga morske gladine,« je izjavil za BBC.
Ledeni pokrov se zmanjšuje tudi zaradi trganja ledenih gor. Na sliki ledena gora za mestom Kulusuk. FOTO: AFP
Krivi tudi vročinski valovi v Evropi
Še pred kratkim je bila grenlandska ledena plošča v ravnovesju – količina snežnih padavin pozimi je bila približno enaka količini ledu, ki se je stalil poleti. Lani se je količina ledu celo povečala, kar je neobičajno, saj je v zadnjih 30 letih Grenlandija izgubila več ledu, kot ga je pridobila. V zadnjih letih se je na leto stalilo več sto milijard ton ledu – 362 milijard ton prispeva k dvigu oceanov za milimeter. V rekordnem letu (sezona 2011-2012) se je stalilo 458 milijard ton ledu, letos pa naj bi se ga podobno ali še celo nekoliko več, je napovedal dr. Jason Box.
Preberite še: Groza, groza!
Nekoliko drugače menijo znanstveniki z Danskega meteorološkega inštituta in Geusa. V članku na spletni strani Carbon Brief pišejo, da je grenlandski ledeni pokrov v zimi 2018-2019 pridobil 169 milijard ton ledu, kar je sedmo najmanjše povečanje v zgodovini meritev. Skupaj s poletnim taljenjem (do konca avgusta) je letos izgubil 329 milijard ton ledu neto. Podatki iz satelitov Grace kažejo, da je Grenlandija v obdobju 2002–2016 povprečno izgubila 260 milijard ton ledu na leto, rekordnih 458 milijard ton pa leta 2012. Nov letni rekord po njihovem letos sicer ne bo dosežen, je pa količina staljenega ledu visoko nad večletnim povprečjem.
Ledenik Apusiaajik blizu kraja Kulusuk na otoku Sermersooq ob JV obali Grenlandije drsi v morje. FOTO: AFP
Velika izguba ledu letos je posledica več dejavnikov, navajajo znanstveniki v članku na strani Carbon Brief: dolge in suhe zime leta 2018 v večjem delu Grenlandije, ko je na ledeni pokrov padla tanka plast snega, ki se je ob začetku talilne sezone (30. aprila) hitro stopil. Sledilo je dolgo, suho in toplo poletje, ko se je led pospešeno talil zlasti na zahodu in severu Grenlandije. Njegove učinke so povečali še dotoki vročega zraka iz Evrope, ki se je kuhala v vročinskih valovih.
Po besedah dr. Jasona Boxa je segrevanje ozračja »že zdaj smrtna obsodba za led na Grenlandiji, saj bodo v prihodnosti temperature le še naraščale. Grenlandijo torej izgubljamo – vprašanje je le, kako hitro.« Taljenje površinskega ledu pospešujejo tudi alge in bakterije, ki uspevajo na površju ledu. Ker so temne barve, led vpija več sončne toplote.
Več možnosti za kmetovanje, a tudi več skrbi
Spremembe na Grenlandiji beležijo znanstvene ekipe številnih držav. Nasa že več let raziskuje, kaj povzroča taljenje ledu in kakšne bodo posledice. Nasina ekipa je leta 2005 odkrila, da led ni statičen, temveč se premika proti morskim obalam. Poleti dvakrat hitreje, saj staljena voda s površja ledenikov pronica v spodnje dele in pospeši njihovo pomikanje. Drugo pomembno odkritje je bilo, da se ledena plast ne tali le zaradi segrevanja ozračja, ampak tudi zaradi segrevanja morja, ki led tali od spodaj.
Najtežji izziv za znanstveno skupnost je razumeti mehanizme spreminjanja grenlandskega ledu, s čimer bi lahko bolj zanesljivo napovedali, za koliko se bo dvigala morska gladina. »Masa ledu se zmanjšuje – to je nesporno. To vpliva na dvigovanje gladine oceanov – kar je prav tako dejstvo. Ne razumemo pa nekaterih fizičnih procesov, zato je napovedovanje prihodnjih scenarijev zelo težavno,« je povedal dr. Masaši Nivano iz Japonske meteorološke agencije.
Tako se je talil led pri naselju Kangerlussuaq na zahodu Grenlandije med poletnim vročinskim valom v Evropi. FOTO: Reuters
Po izračunih dr. Jasona Boxa je grenlandska ledena plošča že vstopila v obdobje, ko bo nekatera leta še pridobivala led, nova normalnost pa bodo vse večje izgube. Tudi če bodo države zmanjšale izpuste toplogrednih plinov skladno z zavezami pariškega podnebnega sporazuma, bo Grenlandija še naprej izgubljala ledeni pokrov, le da nekoliko počasneje.
Na največjem otoku na svetu živi 56.000 ljudi, razporejeni so v skupnosti na ozkem pasu otoka, ki ga ne pokriva led. Podnebno segrevanje bo prineslo več možnosti za kmetovanje, na pašnikih se že pasejo krave, vendar pa mlade Grenlandce skrbi prihodnost njihove domovine, zato so tudi oni po vzoru Grete organizirali podnebne proteste. Znanstveniki, ki delujejo na otoku, pa odpustke za povzročanje toplogrednih izpustov zaradi letenja plačujejo s sajenjem dreves.
